Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti

Tip projekta: Ciljni raziskovalni projekt

Koda: CRP V5-2288

Datum začetka: 01.10.2022

Datum konca: 30.11.2023

Financer: ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo

Sofinancerji:

prenos (2)  Logo MJU

Sodelujoče organizacije:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

CNVOS - Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Nosilec/ka: izr. prof. dr. Tatjana Rakar (UL FDV)

Sodelavke/ci:

UL FSD:

doc. dr. Liljana Rihter

as. dr. Tamara Rape Žiberna

Povzetek:

V okviru spreminjajoče se vloge nevladnih organizacij in širše socialne ekonomije, ki danes nastopajo kot pomembni proizvajalci storitev na vseh področjih družbene blaginje, narašča tudi pomen  proučevanje razvoja tovrstnih organizacij tako iz stališča njihove vloge v družbi kot tudi v okviru razvoja in preoblikovanja sodobnih sistemov blaginje. Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na specifične potrebe v lokalnih skupnostih, njihovo vlogo pa je potrebno razumeti v okviru specifičnih nacionalnih in institucionalnih ureditev, ki vplivajo na razvoj tega sektorja in predvsem na to, na katerih področjih se nevladni sektor močneje razvija. Tako bo delovanje, potrebe in potencial nevladnih organizacij za zagotavljanje storitev v skupnosti  umeščeno v širši kontekst razvoja in sprememb države blaginje in zagotavljanja storitev v javnem interesu, predvsem storitev na širšem področju socialnega varstva in tistih v okviru sodobnih trendov, kot je na primer staranje prebivalstva. V obdobju gospodarskih kriz, nevladne organizacije nastopijo kot pomembne akterke pri zagotavljanju storitev v skupnosti, kar se je izkazalo tudi v obdobju COVID-19 pandemije. Tovrstne aktivnosti nevladnih organizacij v lokalnih skupnostih, kjer nevladne organizacije krepijo javne storitve na tistih področjih, kjer obstajajo praznine, še niso ustrezno pripoznane in podprte v okviru javnih politik. Dobro razvite in inovativne nevladne organizacije lahko na podlagi tako imenovanega »od spodaj navzgor« (bottom up) pristopa učinkovito identificirajo in se kakovostno odzovejo na potrebe lokalnega okolja, še posebej v okviru nudenja storitev v skupnosti, prostovoljstva in zagovorništva. Splošna krepitev civilnega dialoga pa je predpogoj za uspešno vključevanje nevladnih organizacij v oblikovanje javnih politik in posledično za ustrezno naslavljanje potreb v skupnostih. Cilj projekta je identifikacija naraščajočih potreb po storitvah v skupnosti, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni potreb nevladnih organizacij za krepitev njihovih kapacitet za kakovostno izvajanje javnih storitev v skupnosti, prostovoljstva in zagovorništva. V projektu bodo uporabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Poleg poglobljene analize ključnih sekundarnih virov bo izvedeno primarno raziskovanje in sicer na podlagi kombinacije kvalitativnega pristopa z uporabo metode fokusnih skupin ter kvantitativnega pristopa z uporabo metode ankete. Kvalitativne podatke bomo analizirali na podlagi deduktivnega in induktivnega kodiranja, za analizo kvantitativnih podatkov pa bomo uporabili deskriptivne in multivariatne statistične metode. Projekt tako zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja nevladnega sektorja, saj v Sloveniji v zadnjem desetletju ni bilo obsežnejših raziskav, ki bi obravnavale to tematiko. Od  takrat so se zgodile spremembe na ravni zakonodaje, financiranja ter še posebej na ravni nevladnih organizacij. S pomočjo poglobljene analize vloge nevladnega sektorja v slovenskem sistemu blaginje bo raziskovalni projekt nadgradil ugotovitve predhodnih raziskav, s tem pa prispeval k oblikovanju ustreznih javnih politik, ki bi nevladnemu sektorju omogočile ne le rast, temveč celovit razvoj ter ustrezno pripoznanje njegove vloge znotraj slovenskega sistema blaginje.