Spletna stran projekta: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/projekti/aktualni_projekti/2025011709553744/

Tip projekta: CRP

Koda: V5-24069

Datum začetka: 01.10.2024

Datum konca: 30.03.2026

Financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Sofinancerji:

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Sodelujoče organizacije:

Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani; Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Nosilna organizacija: Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Nosilec/ka: red. prof. dr. Vesna Leskošek (na FSD)

Sodelavke/ci:

na FSD: red. prof. dr. Vesna Leskošek, asistent – raziskovalec Anže Štrancar

Drugi mejniki:

R1: Vmesno raziskovalno poročilo: »Znanstveni in strokovni pristopi k spremljanju in ocenjevanju razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi v različnih okoljih« 1. 10. 2024 – 30. 11. 2024

R2: Vmesno raziskovalno poročilo: »Vprašalnik za ocenjevanje pojavnosti nasilja nad starejšimi odraslimi« 1. 11. 2024 – 31. 1. 2025

R3: Vmesno raziskovalno poročilo: »Razširjenost nasilja nad starejšimi odraslimi v različnih okoljih v Sloveniji« 1. 2. 2025 – 30. 11. 2025

R4: Končno raziskovalno poročilo: »Nasilje nad starejšimi odraslimi v Sloveniji: ocenjevanje pojavnosti in predlogi za zaščito žrtev« 1. 6. 2025 – 31. 3. 2026

R5: Poročilo o opravljenih aktivnostih diseminacije raziskovalnega projekta 1. 10. 2024 – 31. 3. 2026

Ključne besede:

nasilje, starejši odrasli, zloraba, zanemarjanje, žrtve, storilci, domače okolje, negovalne ustanove, ocenjevanje, merjenje, medsektorski pristop, Slovenija

Povzetek:

Varno bivanje je pravica vsakega posameznika, solidarna prihodnost pa odgovornost vsake družbe. Nasilje nad starejšim odraslimi je mednarodno prepoznan, razširjen, kompleksen in naraščajoč problem javnega zdravja in človekovih pravic, njegove posledice pa so slabšanje počutja, socialno-ekonomskega položaja, številne zdravstvene težave ali celo smrt starejših. Pojavlja se v različnih oblikah in okoljih, vključno v domačem okolju, znotraj družin, v negovalnih ustanovah, na javnih mestih in v zdravstvu, povzročajo pa ga lahko prav tako različni akterji, vključno z družinskimi člani, svojci, negovalci, zakonitimi skrbniki in zdravstvenimi delavci. Nasilje in zloraba nad starejšimi osebami pogosto ostaneta neopažena, še več, v mnogih družbah predstavljata tabu temo. Pomanjkanje zanesljivih informacij in podatkov predstavlja eno izmed ovir za učinkovito odzivanje na pojav nasilja nad starejšimi. Podatki o izkušnjah z nasiljem v poznejšem življenju večinoma manjkajo, kar naredi ta problem neviden. Starejši redko sodelujejo v raziskavah o nasilju, uporabljeni kazalniki pa niso primerni za zaznavanje vseh oblik nasilja in zlorabe nad starejšimi. Obstoječe ocene za nekatere vrste zlorab kažejo na širok obseg problema. Svetovna zdravstvena organizacija na primer ocenjuje, da je ena od šestih oseb, starejših od 60 let, doživela neko obliko zlorabe v domačem okolju. Stopnje zlorab starejših so prisotne tudi v ustanovah, kot so domovi za starejše in dolgotrajne negovalne ustanove, kjer dve tretjini osebja poroča, da so povzročili nasilje. Pojavnost nasilja nad starejšimi se je še povečala med pandemijo Covid-19 in naj bi še naraščala, saj se mnoge države soočajo s hitro starajočim se prebivalstvom. Merjenje razširjenosti nasilja nad starejšimi in uvajanje najboljših praks za preprečevanje tega problema sta pomembna predpogoja za kakovostno in varno staranje. Poskusi merjenja nasilja nad starejšimi se sicer razvijajo in spreminjajo že od poznih 70-ih let, v literaturi in praksi pa so pogosta razhajanja in razprave o primernosti različnih pristopov. Kljub dosedanjim raziskavam so študije o razširjenosti tega problema redke, metode merjenja pa nepoenotene, zato prihaja do razhajanj v ugotovitvah študij, ki proučujejo enak problem, kar zmanjšuje primerljivost podatkov. Temno polje nasilja nad starejšimi se kaže tudi v tem, da zaradi nizkega odstotka prijav v uradne statistike niso zajeti vsi dejanski primeri nasilja. Gre torej zaresen metodološki izziv, kar se odraža v nesistematičnem in necelostnem raziskovanju analizirane vsebine ter vodi v pomanjkanje razumevanja narave in razširjenosti nasilja nad starejšimi. Merjenje pogostosti in vrst nasilja nad starejšimi je zahtevna naloga, ki zahteva večdeležniško obravnavo, tako na sistemski, kot skupnostni in individualni ravni. Izhodiščno vprašanje je zato povezano s poenotenjem pristopov k zbiranju podatkov in ocenjevanju razširjenosti ter posledično ugotavljanju dejanskega obsega pojavnosti te problematike. Skladno s tem je namen raziskovalnega projekta izvesti poglobljeno raziskavo o nasilju nad starejšimi, v okviru katere bomo identificirali različne oblike nasilja nad starejšimi ter ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in povzročitelji nasilja. Temeljni cilj je predlagati pristop za sistematično zbiranje podatkov o nasilju, ki bo uporaben medsektorsko in bo prispeval h kontinuiranemu spremljanju razširjenosti in pojavnih oblik nasilja nad starejšimi odraslimi. Glede na namen in cilj raziskovalnega projekta bodo aktivnosti potekale skozi več delovnih svežnjev, katerih vsebinski cilj je:- razviti veljaven in zanesljiv pristop k merjenju nasilja nad starejšimi odraslimi,- izvesti raziskavo o razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi v Sloveniji,- identificirati različne pojavne oblike nasilja nad starejšimi odraslimi in značilnosti žrtev ter storilcev nasilja,- pripraviti predlog sistematičnega, medsektorskega zbiranja podatkov o nasilju nad starejšimi odraslimi v Sloveniji.