Spletna stran projekta: fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/projekti/aktualni_projekti/2025011711232492/

Tip projekta: manjši temeljni raziskovalni projekt

Koda: J5-60091

Datum začetka: 01.01.2025

Datum konca: 31.12.2027

Financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Sodelujoče organizacije:

Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani; Mirovni inštitut

Nosilna organizacija: Inštitut za narodnostna vprašanja

Nosilec/ka: red. prof. dr. Vesna Leskošek (na FSD)

Sodelavke/ci:

na FSD: red. prof. dr. Vesna Leskošek, doc. dr. Ana Kralj; izr. prof. dr. Jelka Zorn

Ključne besede:

priseljenci, socialna država, multikulturalizem, integracija, javno mnenje, mediji, Slovenija

Povzetek:

Pri opredelitvi problema raziskave izhajamo iz dveh dejstev. Prvo je, da v Sloveniji zaradi različnih dejavnikov naraščajo potrebe po zviševanju izdatkov za storitve in dajatve v okviru socialne države. Drugo dejstvo je, da v Sloveniji obstaja etnična/kulturna heterogenost, ki se bo zaradi potreb po priseljevanju (zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja delovne sile) v prihodnosti najverjetneje še povečevala. Za obstoj družbene stabilnosti, kohezije in solidarnosti je pomembno, da so priseljenci uspešno integrirani v širšo družbo. Politike multikulturalizma in integracije se pojavljajo kot možna orodja za spodbujanje nacionalne solidarnosti in kohezije v etnično raznolikih družbah. Naraščanje potreb po izdatkih za socialno varnost lahko vodi v zaostrovanje pogojev za upravičenost do socialnih prejemkov. Pri tem priseljence večinsko prebivalstvo pogosto obravnavana kot skupino, ki je manj upravičena do socialnih prejemkov, zaradi česar se lahko pojavijo težnje po izključevanju priseljencev iz sistema socialne varnosti. S tem pa omenjeni problem, ki prvenstveno izhaja s področja socialne varnosti, lahko postane večdimenzionalen problem s širšimi družbenimi posledicami (npr. na področju gospodarstva, družbene kohezije, migracijske politike). Predlagani projekt si prizadeva raziskati, kakšen je formalno-pravni in dejanski položaj priseljencev na področju, ki ga pokriva socialna politika v Sloveniji, in kakšen je odnos prebivalstva Slovenije do vključevanja priseljencev v sistem socialne varnosti. Pri tem nas bo zanimalo tudi, ali se kaže povezava med omenjenim odnosom prebivalstva in politikami na področju socialne varnosti. Izhajajoč iz teorije in nekaterih preteklih raziskav o vplivu politik multikulturalizma in integracije na zmanjševanje nenaklonjenosti večinske družbe do priseljencev in spodbujanje družbene solidarnosti, bomo proučevali povezavo med stališči prebivalcev Slovenije do teh politik na eni strani in njihovim odnosom do vključevanja priseljencev v sistem socialne varnosti. Študija se bo osredotočila na identifikacijo dejavnikov, ki oblikujejo stališča prebivalstva Slovenije. Poznavanje omenjenih dejavnikov bo predstavljalo podlago za priporočila glede oblikovanja ukrepov, ki lahko posredno vplivajo na javno mnenje, prispevajo k uspešnejši integraciji priseljencev ter h krepitvi družbene solidarnosti in kohezije. Glede na ključno vlogo medijskega poročanja pri oblikovanju javnega mnenja projekt posebno pozornost namenja analizi medijskega poročanja. S pregledom poročanja slovenskih medijev želimo oceniti, kako so v medijih predstavljena vprašanja multikulturalizma, integracije in vključevanja priseljencev v socialno državo. Namen tega pregleda je omogočiti poglobljen vpogled v konstrukcijo pripovedi (narativov) in oblikovanje teh tem v javnem diskurzu. Posebno pozornost bomo posvetili raziskovanju morebitnega obstoja rasizma/šovinizma/nacionalizma na področju vključevanja priseljencev v sistem socialne varnosti (na ravni politik, medijev, odnosov) in posledic, ki jih ti pojavi prinašajo z vidik a integracije priseljencev ter ohranjanja družbene kohezije. Za učinkovito proučevanje večdimenzionalne in kompleksne tematike projekta bomo uporabili premišljeno kombinacijo različnih raziskovalnih metod. Te vključujejo tako bolj tradicionalne pristope, kot so pregled literature in namizno raziskovanje, kot tudi sodobnejše pristope, vključno s kvalitativno analizo medijskega poročanja in kvantitativnimi metodami, kot so ankete in statistične analize. Takšna uravnotežena strategija bo zagotovila celovit vpogled v proučevano tematiko in jasne odgovore na raziskovalna vprašanja.