Tip projekta: Raziskovalni projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" v letu 2006

Koda: V5-0287

Datum začetka: 01.09.2006

Datum konca: 01.09.2008

Financer: ARRS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Sodelujoče organizacije:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Fakulteta za humanistične študije Koper

Nosilna organizacija: Fakulteta za socialno delo

Nosilec/ka: izr.prof.dr. Vito Flaker

Sodelavke/ci:
izr.prof.dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič

as.dr. Vera Grebenc

Kodele Tadeja

as. dr. Jana Mali

viš. pred. spec. Vida Miloševič Arnold

viš.pred. mag. Pavla Rapoša Tajnšek

as. dr. Liljana Rihter

as.dr. Nino Rode

doc.dr. Mateja Sedmak

as.mag. Jelka Škerjanc

doc.dr. Mojca Urek

red.prof.dr. Darja Zaviršek

Drugi mejniki:
31.10.2006 vmesno poročilo
31.3.2007 vmesno poročilo
30.9.2007 vmesno poročilo
15.1.2007 letno poročilo

Ključne besede:
deinstitucionalizacija, posebni socialni zavodi, skupnostna skrb, individualizacija, krepitev moči, skupnostne službe.

Povzetek:
Prostor socialnega varstva se v zadnjih desetletjih po vsem svetu spreminja, priča smo procesom deinstitucionalizacije in uveljavljanju skupnostne skrbi za ljudi z različnimi prizadetostmi, vključevanju uporabnikov, pluralizaciji storitev in hkratnemu uvajanju kvazi trga in sistemov dogovarjanja. Gre za premik od oskrbe v velikih ustanovah z normiranimi in standardiziranimi oblikami pomoči k diferenciranim oblikam pomoči, ki so usmerjene k pokrivanju individualnih potreb posameznika v skupnosti. Razvijajo se oblike skupnostne skrbi, ki težijo, kar se le da, k upoštevanju in aktiviranju vseh sposobnosti posameznika in s tem povečanju njegovih zmožnosti za enakopravno sodelovanje v vsakdanjem življenju in preprečevanju vseh oblik izključenosti. Temeljno načelo teh oblik skrbi je zagotoviti oblike skrbi, ki podpirajo uporabnike, ne da bi jih ob tem pasivizirale ali dodatno (po nepotrebnem) ločevale od ostalih ljudi v skupnosti.

Na podlagi Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 (Ur.l. RS, 31/2000), Vizije posebnih socialnih zavodov in prvih izkušenj tudi Resolucija o nacionalnem programu razvoja socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (Ur.l.RS, št. 39/2006) uvaja sodobne koncepte razvoja pomoči in skrbi v skupnosti na področju socialnega varstva. Zavodu Hrastovec, ki se je najprej in najbolj korenito lotil procesa preseljevanja stanovalcev v skupnost, sledijo vsi posebni zavodi in tudi nekateri splošni zavodi z veliko koncentracijo mlajših prizadetih stanovalcev. Zato je treba ovrednotiti obseg preselitev, njihovo uspešnost in stroškovno učinkovitost in stopnjo povezovanja z okoljem ter ugotoviti razvitost tehnologij in metod skrbi za ljudi v skupnosti, ki bodo primerno nadomestile stare institucionalne metode. Pomembno je tudi opisati načine reorganizacije, prednosti, pomanjkljivosti, ovire, pasti in priložnosti, ki se pojavljajo ob dosedanjih izkušnjah.

Metodološko raziskovalni projekt temelji na evalvacijskih metodah s prvinami akcijskega eksperimenta. Izdeluje indikatorje uspešnosti prestrukturiranja, preselitve in vključitve v okolje in merilne inštrumente in s pomočjo njih meril učinke spremembe. Uporablja kvalitativne metode evalvacije pri spremljanju in vrednotenju procesov sprememb in uveljavljanju inovacij.

Pričakujemo, da bomo spodbudili nove spremembe, pobude in praktične eksperimente.

Publikacije:
Diplomske, specialistične, magistrske ali doktorske naloge:
1. Furlan, A. (2006), Samostojnost uporabnikov ob zapiranju totalnih institucija - primerjava enote Zarja in dislocirane enote Jasmin Zavoda Hrastovec. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
2. Havdej, B. (2006), Osamosvajanje ljudi s težavami v duševnem zdravju in integracija v običajno okolje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
3. Jurančič, M. (2007), Inovativne metode dela v procesu normalizacije Zavoda Hrastovec - Trate in spremembe v kvaliteti bivanja. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
4. Mešič, G. (2006), Vloge dnevnih centrov na področju duševnega zdravja v skupnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
5. Vučak, A. (2007), Petnajst let prve stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
6. Vengust, N., Murtić, Z. (2006), Ustanovitev projekta bivalne enote za stanovalce Doma Lukavci z organizacijo mreže skupnostne skrbi v procesu deinstitucionalizacije zavoda. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (specialistična naloga).
7. Kaučič, A.(2007), Nevroleptiki v socialnem modelu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (specialistično delo).
8. Strmšek, K. (2007), Stanovalci v vlogi ključnega delavca v Zavodu Hrastovec: (preoblikovanje enot Zarja). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (specialistično delo).

Objavljeni članki:
1. Mali, J., Miloševič Arnold, V. (2006), Socialno delo v socialnovarstvenih zavodih na prepihu sprememb. V: Kamnik, M. (ur.), Zbornik prispevkov 4. strokovnega srečanja socialnih delavcev v področja varstva starejših, Portorož, 7. in 8. nov. 2006. Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Aktiv socialnih delavcev domov za stare Slovenije (23-37).

Poročanje o projektu (npr. kongresi, posveti, predstavitve, mediji):
1. Flaker, V (2007), Duševno zdravje - skupna skrb ali zasebna stvar: Duševno zdravje med javnim in zasebnim, mednarodni posvet. Hrastovec, 24.05 - 26.05 2007.
2. Flaker, V. (2007), Mental health - a common concern or a private matter (notes on the neo-liberalism and mental health): International conference Mental health - a public or private matter. Hrastovec, 24.05 - 26.05.2007.
3. Flaker, V. (2007), Možnosti enakih: Paradigme in pasti osvobajanja. V: Debeljak, B. (ur.), Urek, M. (ur.), Socialno delo za enake možnosti za vse: Knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (58).
5. Flaker, V., Urek, M., Mali, J., Podgornik, N. (2007), Procesi deinstitucionalizacije posebnih socialnih zavodov v Sloveniji. V: Debeljak, B. (ur.), Urek, M. (ur.), Socialno delo za enake možnosti za vse: Knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (59).
6. Kvaternik Jenko I., Grebenc, V. (2007), Vzpostavljanje novih programov pomoči: XIII. dnevi Socialne zbornice Slovenije: Delo s posebnimi skupinami uporabnikov socialnega varstva. Portorož, 22.- 23. 11. 2007.
7. Mali, J. (2007), Demence: institucionalna ali skupnostna skrb: Duševno zdravje med javnim in zasebnim, mednarodni posvet. Hrastovec, 24.05.- 26.05.2007.
8. Mali, J., Stritih, B. (2007), Socialno delo kot odgovor na tveganja, ki so povezana s starostjo: 3. Memorial Leva Milčinskega Staranje in samomor. Ljubljana, 14. - 15. 6.2007.
9. Mali, J., Zaviršek, D. (ur.) (2007), Od hiralnic do domov za ostarele: razvoj institucij za ostarele: Javno predavanje v okviru cikla predavanj Smisel socialnega z zgodovinskega vidika. Ljubljana, Cankarjev dom, 8. 5 2007.
10. Mali, J. (2007), Stari ljudje v medijih: 5. strokovno srečanje "Socialno delo v medijih". Rogla, 12. in 13. 4. 2007.
11. Mali, J. (2007), Socialno delo v domovih za stare. V: Debeljak, B. (ur.), Urek, M. (ur.), Socialno delo za enake možnosti za vse: Knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (105).
6. Mali, J. (2007), Analiza življenja uporabnikov v socialnih službah, ki potrebujejo organizirano in kontinuirano pomoč. V: Debeljak, B. (ur.), Urek, M. (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse: Knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (106).
7. Mali, J. (2007), Predstavitev izsledkov raziskav FSD na temo aplikativno delo z uporabniki socialnega varstva: XIII. dnevi Socialne zbornice Slovenije: Podobe starosti, ki jih odkrivamo v socialnem delu. Portorož, 22. in 23. 11. 2007.
10. Miloševič Arnold, V., Mali, J. (2007), Professional roles of social work with people with dementia: [predavanje] Intensive programme: Demographical changes in Europe: Dementia as a challenge for social work with the elderly. Budapest, spring 2007.
11. Miloševič Arnold, V., Mali, J. (2007), Demenca kot izziv za socialno delo: [predavanje] 5. geriatrično srečanje : Gerontopsihiatrija - izziv in priložnost sodobnega časa. Zreče.
12. Miloševič Arnold, V. (2007), Socialna izključenost oseb z demenco in njihovih svojcev. V: Debeljak, B. (ur.), Urek, M. (ur.), Socialno delo za enake možnosti za vse : knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (112).
13. Rihter, L. (2007), Does the social policy for elderly respond to the social needs of the elderly in Slovenia living in their private homes: I Congresso internacional Envelhecimento e qualidade de vida. Coimbra, 15. in 16. maj 2007.
14. Rihter, L. (2007), Predstavitev izsledkov raziskav FSD na temo aplikativno delo z uporabniki socialnega varstva: XIII. dnevi Socialne zbornice Slovenije: delo s posebnimi skupinami uporabnikov socialnega varstva. Portorož, 22. in 23. 11. 2007.
15. Urek, M. (2007), Spremljanje vplivov spola in narodnosti v organizaciji duševnega zdravja: [moderatorka delavnice] Duševno zdravje med javnim in zasebnim, mednarodni posvet. Hrastovec, 24.05. - 26.05.2007.
16. Urek, M. (2007), Deinstitutionalisation process in long-term mental health institutions in Slovenia: 8th annual conference: Contemporary challenges/major issues in community mental health,. Vilnius, Vilnius University, 26. 6 2007.
17. Urek, M. (2007), Predstavitev izsledkov raziskav FSD na temo aplikativno delo z uporabniki socialnega varstva: XIII. dnevi Socialne zbornice Slovenije: Evropska projekta na področju duševnega zdravja v skupnosti: Emilia - empowerment of mental illness service users: lifelong learning, integration and action in EX-In (experienced involvment). Portorož, 22.do 23. nov. 2007. Portorož.
18. Urek, M. (2007), Podobe socialnega v medijih: 5. strokovno srečanje "Socialno delo v medijih". Rogla, 12. in 13. 4. 2007.

Recenzije:
Citiranje:
Kobal, B., Ambrož, M., Dremelj, P., Nagode, M., Smolej, S., Žiberna, . (2006), Spremljanje učinkov izvajanja Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva 2006 - 2010: Poročilo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

Drugo:
Neposredne inovacije:
Prispevek k stroki in znanosti:
Ugotovili smo, da je obravnavana populacija uporabnikov izrazito družbeno zapostavljena, saj so poleg stigmatizacije zaradi statusne oznake prizadetosti tudi precej revni, imajo šibko socialno mrežo, nizko izobrazbo in majhne možnosti za spremembo lastne življenjske situacije. Primerjava življenja uporabnikov, ki še živijo v domačem okolju in tistih, ki živijo v institucijah, je pokazala, da so uporabniki v domačem okolju manj samostojni, zaradi popolne pomoči, ki jo zagotavljajo njihovi svojci, pogosto se popolnoma prepustijo toku dogajanja, kar jih ne osrečuje in zadovoljuje povsem. Svojci, ki za njih skrbijo, postorijo vse namesto njih, čeprav bi določena opravila še lahko opravljali sami. Življenje v stanovanjskih skupinah ocenjujejo, v primerjavi z življenjem v tradicionalnih institucijah, kot bolj humano, saj imajo več vpliva nad lastnim življenjem, čeprav še vedno ne v celoti. To pomeni, da v novih organiziranih oblikah bivanja v skupnosti potrebujemo tudi nove metode, ki predstavljajo paradigmatski premik od tradicionalnih modelov obravnave in za socialno delo predstavljajo nove izzive.

Vključevanje študentov: praksa, študij na izbirnem področju socialno delo na področju duševnega zdravja, izdelava diplomskih nalog, specialističnih nalog in magistrskih nalog, izdelava nalog univerzitetnega diferencialnega študija.