Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družinskih politik

Tip projekta: raziskovalni projekt

Koda: 631-12/06-6

Datum začetka: 01.04.2006

Datum konca: 31.10.2008

Financer: Mestna občina Ljubljana

Nosilna organizacija: Fakulteta za socialno delo

Nosilec/ka: red. prof. dr. Darja Zaviršek

Sodelavke/ci:
doc. dr. Vesna Leskošek,

doc. dr. Mojca Urek,

as. Špela Urh,

as. Ana M. Sobočan, mlada raziskovalka

Tanja Mastnak

Barbara Goričan

Irena Rezar

Maja Klun

Ključne besede:
socialno starševstvo, biološka dominacija, družinsko življenje, družinska politika, socialno delo z družino

Povzetek:
Socialno starševstvo je socialna kategorija in koncept, ki zaradi družbenih sprememb pridobiva vse večjo znanstveno pozornost. Opisuje tip sorodstvenega razmerja, ki ni klasično biološko (predvsem v odnosu starši-otrok), ampak socialno. Poudarja socialno povezanost, ki je stalna, čustvena in ekonomska ter zaobjema opravljanje starševskih funkcij v daljšem časovnem razdobju. Taka družinska ali sorodstvena razmerja so bila in so prisotna v vseh človeških družbah, le da so bila tam, kjer jih določa državna zakonodaja, v primerjavi z biološkimi vezmi med odraslimi in otroki dosedaj praviloma marginalizirana. Kljub pogostosti socialnega starševstva in socialnih intimnih odnosov, ki so posledica redkejših porok, pogostejših ločitev, t. i. »gay-baby-boom« in izjemnega porasta mednarodnih posvojitev, pa pojem sorodstva in starševstva pri nas še vedno temelji na bioloških predpostavkah in upošteva kot »pristne« le najožje krvne vezi. V Sloveniji se prevlada biološkega nad socialnim kaže ne le v zakonodaji, temveč tudi na ravni vsakdanjih družbenih reprezentacij in tradicij (»kri ni voda!«, demonizacija »mačeh« in »očimov«). V današnjih spremenjenih slogih zasebnega in družbenega postaja socialno starševstvo vse večji problem za tradicionalne zakonodaje, ki biologizirajo družinske vezi in na kriteriju biološkega določajo njihovo kvaliteto. Zakonodaje v EU so se do danes že v marsičem približale praksam vsakdanjega življenja in vsakdanjim potrebam ljudi na področju družinskega življenja. Razkorak med tradicionalno-normativinim in vsakdanjo prakso se najbolje odraža na področju družinske politike, njenih ukrepov in praks, na katere socialne delavke in delavci naletijo pri vsakodnevnem delu. Raziskovalni projekt »Socialno starševstvo« temelji na kvalitativni raziskavi vsakdanjih praks ljudi, ki živijo različne oblike socialnega starševstva in imajo z njim daljše izkušnje. V prvi fazi raziskave smo opravili poglobjene intervjuje glede štirih oblik družinskega življenja (adoptivne družine, reorganizirane družine, istospolne družine in družine, kjer so bile za reprodukcijo uporabljene nove medicinske tehnologije). Namen raziskave je predstavitev osebnih izkušenj, definiranje ključnih pojmov in konceptov, analiza veljavne zakonodaje in predstavitev nujnih sprememb na tem področju.

Publikacije:
Objavljena poročila:
1. Zaviršek, D., Leskošek, V., Urek, M., Urh, Š., Sobočan, A. M., Mastnak, T., Goričan, B., Rezar, I., Klun, M., Jeseničnik, N. (2008), Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družinskih politik : končno poročilo o opravljenem projektu. Ljubljana: Mestna občina Ljubljana, Fakulteta za socialno delo.

Diplomske, specialistične, magistrske ali doktorske naloge:
1. Rezar, I. (2007), Mednarodne posvojitve. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
2. Klun, M. (2008), Nacionalne posvojitve kot oblika socialnega starševstva. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).

Objavljeni članki, knjige:
1. Zaviršek, D. (2006), Zakonska zveza in njene omejitve. Prava poroka? 12 razmišljanj o zakonski zvezi. Ljubljana: Krtina (191- 210).
2. Rener T., Sedmak M., Švab A., Urek M. (2006), Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Poročanje o projektu (npr. kongresi, posveti, predstavitve, mediji):
1. Zaviršek, D., Leskošek, V., Urek, M., Urh, Š., Sobočan, A. M., Mastnak, T., Goričan, B., Rezar, I., Klun, M. (2007), Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družinskih politik. V: Debeljak, B., Urek, M. (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse. 3. kongres socialnega dela (Maribor, 10.-12. oktober 2007): Zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (174).
2. Sobočan, A. M. (2008), Social parenthood. The perspective of same-sex families in Slovenia. Different families, same rights: LGBT Families in Europe. Ljubljana: ILGA Europe, 4.3.-6.3. 2008.
3. Merljak, S. (2007), Gre samo za ljubezen. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 10.03.2007.
4. Brajović Hajdenkumer, S. (2008), Istospolne družine. Tednik. Ljubljana: Televizija Slovenija, 20. 03. 2008.

Drugo:
Neposredne inovacije: Predlagali bomo spremembe, izluščili dobre prakse in implementacijo novih paradigm na področju družinske politike. Obenem je namen projekta tudi ozaveščanje javnosti (stigmatizirajoča poimenovanja, marginalizacija in manjvredno vrednotenje socialnih staršev in socialnih odnosov) – tako širše javnosti (prek medijev, načrtovanih dogodkov in publikacij za diseminacijo ob zaključku projekta) kot tudi samih socialnih staršev in njihovih družin. Javnost je že pokazala zanimanje za projekt na kongresu socialnega dela v Mariboru (2007), kjer je bil projekt predstavljen.
Prispevek k stroki in znanosti: Gre za pomemben prispevek z znanosti, saj projekt odstira vidike družinskega življenja, ki ga zakonodaja in obča javnost (mediji) pogosto zanemarjata. Raziskava bo podala nekatere odgovore v zvezi z življenjem družin s socialnimi starši in bo tako pomembna tudi za ozaveščanje študentk in študentov socialnega dela in socialnih delavk in delavcev, ki imajo opraviti z različnimi družinskimi konstelacijami.
Vključevanje študentk in študentov: Študentke so vključene kot raziskovalke (opravljanje intervjujev, zbiranje gradiva in literature, analiza). Dve študentki sta v povezavi z raziskovalno temo pripravili svoji diplomski nalogi.