Tip projekta: ARRS CRP KS 2008
Koda: V4-0463
Datum začetka: 01.09.2008
Datum konca: 28.02.2010
Financer: ARRS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Sodelujoče organizacije:
Fakulteta za socialno delo
Nosilna organizacija: Fakulteta za družbene vede
Nosilec/ka: doc.dr. Valentina Hlebec (FDV)
Sodelavke/ci:
red. prof. dr. Zinka Kolarič (FDV),
dr. Maša Hrast Filipovič (FDV)
as.dr. Jana Mali (FSD)
Ključne besede:
starejši, kmečka populacija, socialna varnost
Povzetek:
Namen različnih oblik pomoči (v denarju ali naravi) v okviru sistema socialne varnosti je zagotavljanje kakovosti življenja populacijam, ki so bolj ranljive in si ne morejo same zagotoviti primerne ravni življenja. Vprašanje zagotavljanja socialne varnosti starejšega kmečkega prebivalstva je povezano z vprašanjem delovanja sistema socialnega zavarovanja za primer starosti in invalidnosti (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in sistema socialnih pomoči (denarna socialna pomoč), s katerim je najranljivejšim osebam zagotavljen eksistenčni minimum. Poleg »tradicionalnega« sistema socialne varnosti pa je pri kmečki populaciji pomemben tudi sistem nepovratnih finančnih sredstev, namenjenih za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljevanju: kmetijske subvencije), in različni drugi ukrepi kmetijske politike. Z analizo instrumentov socialne in kmetijske politike bomo ugotavljali, ali sistem dovolj učinkovito zagotavlja socialno varnost starejše kmečke populacije in kje so največje vrzeli in pomanjkljivosti. Za potrebe analize bomo starejšo kmečko populacijo razdelili glede na osnovo njihovega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (zavarovanje iz naslova kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti oz. zavarovanje iz naslova zaposlitve) in glede na s tem povezano upravičenost do drugih (dodatnih) denarnih prejemkov (zgodnje upokojevanje, denarna socialna pomoč), ki pomembno vplivajo na njihov življenjski standard. Cilj je ocena stanja socialne varnosti starejšega kmečkega prebivalstva, zato bomo naredili pregled socialne in kmetijske politike, zlasti mehanizmov, ki vplivajo na njihov socialno-ekonomski položaj. Ključno vprašanje pri tem je povezovanje različnih prejemkov (različnih vrst pokojnin, kmetijskih subvencij, rente iz naslova zgodnjega upokojevanja, katastrskega dohodka in morebitne denarne socialne pomoči). Zanimali nas bosta tudi dostopnost in delovanje mreže socialnovarstvenih storitev, saj je to bistvenega pomena pri celostnem ocenjevanju življenjskega standarda in kakovosti življenja starejše kmečke populacije. Vprašljiv je namreč njen dostop do teh storitev v smislu formalne dostopnosti (izpolnjevanja pogojev), fizične dostopnosti (obstoja instutucionalnega varstva v bližini kraja bivanja) in različnih ovir (npr. predsodkov). Poleg analize politik bomo pridobili podatke tudi z manjšim številom eksplorativnih poglobljenih intervjujev, s katerimi bomo ocenili, kako kakovostno, učinkovito in populaciji primerno je delovanje (javne) mreže socialnovarstvenih storitev. Projekt s svojimi cilji in vsebino naslavlja razvojne cilje strategije razvoja Slovenije, kot so izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, in zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine. Nanaša se tudi na 3. os programa razvoja podeželja RS v obdobju 2007–2013 (Ur. l. RS, 94/07), ki ga je potrdila tudi EU in govori o izboljšanju kakovosti življenja na podeželju.
Drugo:
Vključevanje študentov: intervjuji na terenu, diplomske naloge.