Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt

Koda: J5-4080-0591

Datum začetka: 01.07.2011

Datum konca: 31.03.2015

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Sodelujoče organizacije:

UL, Fakulteta za socialno delo

Nosilna organizacija: UL, Fakulteta za družbene vede

Nosilec/ka: prof. dr. Valentina Hlebec (Fakulteta za družbene vede)

Sodelavke/ci:

Dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo;
Dr. Majda Černelič Istenič, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana;
Dr. Danuška Kneževičć Hočevar, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana;
Dr. Srna Mandič, Fakulteta za družbene vede;
Dr. Milovoja Šircelj, Fakulteta za družbene vede;
Dr. Maša Filipovič Hrast, Fakulteta za družbene vede;
Mag. Anja Mohorko, Fakulteta za družbene vede;
Maja Mrzel, Fakulteta za družbene vede;
Dr. Matic Kavčič, Fakulteta za družbene vede;
Jasna Jugovič, Fakulteta za družbene vede;
Dr. Sabina Jelenc Krašovec, Filozofska fakulteta;
Dr. Sonja Kump, Filozofska fakulteta

Drugi mejniki:

Letna poročila

Ključne besede:

Starejši, skupnost, tipologija skrbi, kakovost oskrbe, občine, integracija metod

Povzetek:

Eden od glavnih izzivov sodobnih družb so zagotovo demografske spremembe in z njimi povezano staranje prebivalstva ter organizacija skrbi za starejše. V projektu odgovarjamo na vprašanja, ki jih te spremembe povzročajo na ravni lokalnih skupnosti, saj prav v skupnosti organizacijsko in izvedbeno poteka velik del skrbi za starejše.  
Družina je ključni vir pomoči in skrbi za starejše tako pri nas kot v tujini, kot so pokazale mnoge raziskave, pri tem pa so ji v nujno oporo storitve lokalne skupnosti. Raziskave potrjujejo, da se v delovanju skupnost in družina dopolnjujeta. Poleg tega veliko starejših ljudi v Sloveniji biva samih in so  zato še posebej odvisni od virov pomoči v skupnostih. Vendar lokalnih skupnosti tudi na tako majhnem območju, kot je Slovenija, ne moramo obravnavati homogeno. Na lokalni ravni namreč obstajajo izrazite razlike glede formalnih mrež zagotavljanja skrbi za starejše (na primer pomoč na domu) in razvitosti drugih formalnih mrež (kot so domovi za starejše, dnevni in medgeneracijski centri, patronažno varstvo, delovanje neprofitnih organizacij in društev v posameznem okolju ter medsosedska pomoč).
V projektu bomo preverjali dve raziskovalni vprašanji, in sicer: 1. kakšna je tipologija skrbi za starejše v skupnosti v Sloveniji in 2. kako (s kakšno kombinacijo storitev in akterjev) je v posameznih občinah zagotovljena skrb in kakšna je njena kakovost. Zanima nas torej, kako se v posameznih tipih zagotavlja kakovost oskrbe za starejše, tj. ali se posamezni modeli razlikujejo v tem, kako kakovostna je skrb za starejše. Domnevamo, da je bil razvoj storitev za starejše v lokalni skupnosti v Sloveniji raznovrsten, pričakujemo več modelov, povezanih z velikostjo občine, stopnjo urbanizacije in gospodarske razvitosti. Poleg tega nas zanima, ali različni modeli oskrbe za starejše v skupnosti zagotavljajo različno kakovost oskrbe starejših in ali je možno, da je kakovost oskrbe v različnih modelih enakovredna. To pomeni, da v posameznih modelih oskrbe v skupnosti dosežemo podobno kakovost oskrbe na različne načine.
Metodologija projekta je najsodobnejša, uporabljali bomo integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, in sicer z zaporedno uporabo kvantitativne in kvalitativne metode. V projektu bomo najprej naredili kvantitativni pregled stanja v lokalnih skupnostih, tj. kakšne oblike skrbi za starejše, oblike sodelovanja in delovanja na lokalnih ravneh obstajajo, ter ugotavljali razlike po regijah. Ta širši pregled stanja bomo poglobili s primarnim raziskovanjem, in sicer s študijo primerov. Pri tem bomo izhajali iz že razvite tipologije, v kateri smo identificirali pet modelov oskrbe na domu. Podrobno bomo tako analizirali pet izbranih lokalnih skupnosti v Sloveniji. V izbranih občinah bomo izvedli intervjuje in z glavnimi akterji organizirali fokusne skupine. Obravnavali bomo vse vidike skupnostne skrbi, torej s perspektive izvajalcev te skrbi kot tudi s perspektive uporabnikov (ne le starejših, ampak tudi njihovih svojcev). Ugotavljali bomo, kakšna sta stanje in kakovost ponudbe, kakšne so razlike in posebnosti v Sloveniji po posameznih območjih ter kakšni so potenciali in ovire za zagotavljanje kakovostne oskrbe starejših. Izbira različnih okolij bo omogočila tudi ugotavljanje potencialnih prednosti in pomanjkljivosti teh okolij ter načinov premagovanja ovir pri zagotavljanju kakovostne oskrbe starejših.

Drugo:

Prispevek k stroki in znanosti:
Projekt bo pripomogel k razvoju sociologije staranja, socialnega dela s starejšimi in evalvacije dela s starejšimi. Znanstveni rezultati projekta bodo:
- oblikovanje tipologije oskrbe za starejše v skupnosti v Sloveniji,
- raziskava o genezi tipov organizacije oskrbe v skupnosti (kaj vpliva na razvoj posameznih tipov),
- analiza kakovosti oskrbe starejših v skupnosti,
- ključne ugotovitve o tem, kaj vpliva na kakovost oskrbe starejših v skupnosti (ali je povezana z modelom oskrbe, njegovo genezo, s tem, kateri akterji imajo prevladujočo vlogo) ter ali je mogoče doseči enako kakovost na različne načine (z različno konfiguracijo akterjev),
- oblikovanje analitičnega okvirja preučevanja oskrbe ostarelih v podeželskih skupnosti z identifikacijo indikatorjev in oblikovanjem tipologije.

Raziskovanje kakovosti oskrbe starejših ljudi v skupnosti je bilo do sedaj dokaj parcializirano in med seboj neprimerljivo. To je zaviralo razvoj znanosti in strok na področju oskrbe starejših ljudi. Model kakovosti oskrbe bomo oblikovali na konceptualnih izhodiščih, ki temeljijo na raziskovanju skupnostnega modela oskrbe starejših ljudi. Oblikovali bomo znanstvena izhodišča, ki bodo temeljna za delovanje različnih strok pri zagotavljanju kakovostne oskrbe starejših ljudi v skupnosti. Pričakujemo, da bodo oblikovana znanstvena izhodišča dobra podlaga za razvoj strokovnih metod, tehnik in pristopov za razvoj skupnostih oblik oskrbe starejših ljudi v skupnosti.

Poleg tega projekt prinaša nova znanja na za zdaj (pre)malo raziskanih področjih staranja in okrbe starejših. Posebej raziskovanje o izobraževanju in učenju  starejših bo prispevek k doslej šibkemu teoretskemu raziskovanju, ki je posledica pomanjkljive metodološke in konceptualne opredelitve tega področja. V raziskavi obravnavamo socialni kontekst izobraževanja starejših v njihovem bivalnem okolju. Na podlagi teoretskih raziskav bomo izobraževanje starejših povezali s koncepti, kot so skupnosti za vse starosti, socialno učenje, socialna vključenost, skupnostni razvoj in skupnostno učenje. Osredotočili se bomo na preučevanje vpliva izobraževanja starejših na kakovost njihovega življenja in socialno vključenost. V tem pogledu bodo naše ugotovitve osvetlile doslej neraziskan vpliv izobraževanja na aktivno staranje.