Tip projekta: Tržni projekt
Koda: 802-5/2018-2
Datum začetka: 01.09.2018
Datum konca: 31.08.2019
Financer: Osnovna šola OŠ Frana Goloba Prevalje
Sodelujoče organizacije:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: as.dr. Tadeja Kodele
Sodelavke/ci:
doc.dr. Nina Mešl (FSD)
prof.dr. Metka Kuhar (FDV)
Mitja Černko dipl. psih. (UN), zunanji sodelavec
Ključne besede:
spremembe šolske skupnosti, vloga učitelja v VIZ, nenasilna komunikacija
Povzetek:
Od osnovne šole se pričakuje, da prihajajočim generacijam 1) posreduje znanje in razvija spretnosti, potrebne za uspešno delovanje v svetu in opravljanje izbranih poklicev (kvalifikacija), 2) omogoča sprejemanje vrednot obstoječe družbe (socializacija) in 3) omogoča razvoj osebnosti, ki posameznikom olajša samostojno in kreativno vstopanje v svet (subjektifikacija) (Biesta, 2014). V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (1995, 2011) je kot temeljni cilj vzgoje in izobraževanja predstavljeno oblikovanje samostojnega, razmišljujočega in odgovornega posameznika, ki se opira na kakovostno pridobljeno znanje in socialne ter druge spretnosti, za to pa potrebujemo dobro usposobljene in strokovno avtonomne strokovne delavce. Šola je danes pod vse večjim pritiskom strokovne in laične javnosti, ki imata pogosto protislovne predstave o tem, kako naj bi šolski strokovni delavci ravnali v odnosih z učenci. Vprašanje vzgojnega delovanja in ukrepanja v šoli deli tudi same strokovne delavce. Nekateri pozivajo k strožjemu discipliniranju in določanju meja/pravil ter k ostrejšemu sankcioniranju neželenega vedenja (npr. Juhant in Levc, 2011; Milivojevič idr., 2015; Žorž, 2013), drugi vidijo potencial v vzpostavljanju sodelovalnih odnosov v šoli ter poudarjajo pomen soustvarjalnega reševanja konfliktnih situacij in drugih vzgojnih izzivov (Čačinovič Vogrinčič, 2008; Kroflič idr., 2011; Štirn Janota, 2015; Kodele, 2017). Vsak učitelj vstopa v razred s prepričanji in predpostavkami, ki usmerjajo njegovo delovanje, zato je ključno, da razmišljajo o svojem pristopu k poučevanju (Korthagen, 2004; Lesar, 2009, 2011; Kodele, 2017).
Eden izmed bolj razširjenih pristopov za razvijanje samozavedanja, empatije in socialnih spretnosti je nenasilna komunikacija. Osredotoča se na a) ozaveščanje perspektive, doživljanja, potreb in pobud v nas samih in naših sogovornikih in b) krepitev kakovosti odnosa, ki omogoča vsem udeleženim v določeni situaciji, da iz svojega naravnega vzgiba po prizadevanju za blaginjo odkrijejo način, kako zadovoljiti potrebe vseh udeleženih (Rosenbeg, 2005). Čeprav obstajajo raziskovalni dokazi o učinkovitosti tega pristopa na različnih ravneh izobraževanja (npr. Hooper, 2015), še vedno primanjkuje longitudinalnih, ustrezno psihometrično in sociometrično podkrepljenih raziskav.
Na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje je med letoma 2015 in 2018 potekal program usposabljanja za nenasilno komunikacijo za celotni kolektiv šolskih strokovnih delavk z naslovom »V vsakem človeku je srce«. Potekal je pod vodstvom trenerke te metode Marianne Göthlin s Švedske. V šolskem letu 2018/2019 v skladu z načeli tega pristopa poteka večslojni podporni program za učence treh razredov predmetne stopnje, ki ga izvajajo za to usposobljene učiteljice. Naša raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji: 1) »kakšen je vpliv večslojnega podpornega programa na relevantne psihološke, socialne in vedenjske indikatorje pri sodelujočih učencih?« in 2) »kako strokovni delavci na OŠ Prevalje razumejo namen izobraževalnega sistema, namen svoje vloge, dejavnike, ki jih pri tem najbolj podpirajo oziroma ovirajo, in posledice programa usposabljanja?« Cilj prvega, evalvacijskega dela raziskave je izvesti kvazi-eksperimentalno študijo o vplivu enoletnega večslojnega podpornega programa na relevantne indikatorje. Cilj drugega, raziskovalnega dela pa je izvesti polstrukturiran intervju z vsakim zainteresiranim članom strokovnega kolektiva glede na prej opisane tematike. Pri prvem, evalvacijskem delu raziskave predpostavljamo, da bodo učenci, deležni večslojnega podpornega programa v skladu z načeli nenasilne komunikacije, pokazal izboljšanje relevantnih psiholoških, socialnih in vedenjskih vidikov v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine iz paralelnih razredov iste OŠ, v katerih program ne poteka, in iz kontrolne OŠ. Pri raziskovalnem delu pa predpostavljamo, da imajo strokovni delavci na šoli razmeroma heterogen pogled na opisane tematike. Predviden prispevek te raziskave je: a) večji vpogled v to, kako učitelji razumejo opisane tematike, b) uporabno izhodišče za načrtovanje prihodnjih intervencij za podporo strokovnih delavcev in c) psihometrično in sociometrično podkrepljena študija o učinkovitosti nenasilne komunikacije na ravni osnovne šole.
Drugo:
Neposredne inovacije:
Enoletna eksperimentalna študija o razvoju socialnih spetnosti z uporabo triangulacije psihometričnih vprašalnikov (samoporočanje, vtis razrednika in starša) in longitudinalnega spremljanja razvoja socialnih omrežij posameznih razredov in sprotne samorefleksije.
Vključitev večine zaposlenih v šolskem kolektivu v raziskovanje podobnosti in razlik v perspektivah o trenutnem šolskem sistemu, namenu izobraževanja, pedagoških načelih, podpornih in zaviralnih dejavnikih in doživljanju uvajanja novih pristopov na ravni šole kot celote
Prispevek k stroki in znanosti
Z raziskovalnim projektom si prizadevamo vzpostaviti metodološko celovit pristop za preučevanje razvoja socialnih spretnosti in znanstvo preučiti učinke podpornega programa na načelih nenasilne komunikacije. Prispevali bomo tudi izhodišče za začetek dialoga o tem, kako razumeti in integrirati različne perspektive o temeljnih vprašanjih šolstva, izobraževanja in optimalnega načina za podpiranje različnih deležnikov v izobraževalnem procesu (predvsem otrok in učiteljev).
.