Poročilo z okrogle mize z Guyem Standingom

Poročilo z okrogle mize z Guyem Standingom

Diskusija Standing / Kurnik: O opredelitvi in politični angažiranosti prekariata

Gosta okrogle mize, ki je bila tokrat organizirana na Fakulteti za družbene vede, sta bila dr. Guy Standing in dr. Andrej Kurnik. Po novembrski okrogli mizi v Kinu Šiška, kjer smo se prekarnosti lotili široko, skozi prizmo različnih družboslovnih in humanističnih strok, se je tokratna diskusija osredotočila na dve ključni področji; na bazično opredeljitev prekariata in na politični potencial, ki ga prekariat, kot široka družbena skupina, ima.

Črt Poglajen, politični analitik, tor. 7.2.2017, 09:00

POSNETEK OKROGLE MIZE (VIDEO) / NA NASLOVNO STRAN

Foto: Črt Poglajen

Odnos med prekarnostjo in rednimi oblikami zaposlitve

Opredelitev prekarnosti do katere sta sogovornika prišla pri obravnavi prvega vprašanja, je bila sorazmerno široka že po logiki stvari. Primerjala sta namreč prekarne delavce po Evropi, s tem pa združila izkušnje ljudi, ki so izven sistema socialnega dialoga znotraj različnih socialnih in delavnih struktur.

Dr. Guy Standing se je opredelitve lotil s sociološkega zornega kota. Dejal je, da ta prekariat sestavljajo tri ključne skupine: neizobraženi ljudje, ki opravljajo po večini manualna dela in sta jih gospodarska kriza in sistem, ki se je oblikoval v njej, močno prizadela, migranti, ki nimajo urejenih osnovnih življenjskih razmer in mladi, ki so izobraženi, nimajo pa možnosti za stabilno, varno zaposlitev. Ker so odvisni in brez gotovosti, niso gospodarji svojega časa, nimajo pa zagotovljene niti minimalne socialne varnosti.

V osnovnem razumevanju prekariata je dr. Andrej Kurnik  imel podoben pogled, je pa drugače opredelil odnos te skupine delavcev do preostanka družbe.

Do največje razlike v pogledih je posledično med sogovornikoma prišlo prav pri opredelitvi odnosa med rednim, sindikalno organiziranim delom in prekarnim delom. Dr. Satnding je skupini ločil v samostojna razreda. Izpostavil je razlike v načinu življenja in  v odnosu do dela kot takega in dejal, da mora prekariat jasno oblikovati svoje politične cilje in jih zagovarjati ločeno od sindikatov. Dr. Andrej Kurnik pa je na prekarizacijo družbe in znotraj nje na prekarizacijo dela pogledal z drugega zornega kota. Opozoril je, da gre za skupen in na nek način univerzalen trend, ki izhaja iz novih načel urejanja trga dela in da bi bilo potrebno iskati neko novo formo sodelovanja med sindikati in organizacijami, ki predstavljajo prekarno delo.

Prekariat kot politični akter

V razmisleku o politični podstati prekariata, se je razprava sukala predvsem okrog vprašanja ali so problemi, s katerimi se prekariat srečuje, danes sploh tema poglobljenega političnega razmisleka, poleg tega pa tudi, v kolikšni meri in na kakšen način je prekariat sam lahko politično aktiven.

Da prekariat v očeh politike trenutno ni tema, ki bi bila rangirana prav visoko, sta se dr. Standing in dr. Kurnik strinjala. Dr. Kurnik je ob tem opozoril, da se je vprašanju nekaj časa sicer namenjalo določeno pozornost, da pa je diskusija zaradi nesoglasij, ki so ob tem nastala, iz prekarnosti sorazmerno hitro prešla na teme, kot je vprašanje migrantov in tega, kakšno nevarnost migranti predstavljajo za nas. Opozoril je, da bi bilo prekariat potrebno politično aktivirati, je bil pa prav pri vprašanju tovrstne aktivacije kritičen do političnih strank, ki bi se z delavstvom morale ukvarjati po logiki stvari. Dr. Standing se je s trditvijo, da se mora prekariat aktivirati tudi politično, če se želi boriti za svoje pravice, strinjal, opozoril pa je na to, da so prekarci prvi korak k temu že naredili. In to leta 2011, ko so v uporih po Evropi in Sredozemlju na same sebe začeli gledati kot na pomembno družbeno celoto. Poudaril je, da ključni problem ostaja pri sami politični reprezentaciji. Da je prekariat sicer v principu napreden in kot tak del levega spektra, da pa v obstoječih političnih strankah ne vidi primernega zagovornika. Dr. Kurnik je k tej misli dodal nevarnost radikalizacije prekariata in pomika proti desnici.

Povzetek: Cilji okrogle mize

Na diskusiji so aktivno vlogo prevzeli študentje Fakultete za družbene vede, študentje Ekonomske fakultete, študentje Filozofske fakultete, študentje Fakultete za socialno delo in študentje Fakultete za elektrotehniko, poleg njih pa tudi kolegi s sindikatov, asociacij, inštitutov in medijev.

Opredelitve prekariata in njegovega političnega potenciala smo se lotili, ker sta temi relevantni. Ustrezna opredelitev pojma je pomembna za razvoj ukrepov, ki bodo na primeren način uredili trg dela. Ključno je, da se pride do opredelitve, v kateri bodo skupni imenovalec našli tako prekarci, civilnodružbene organizacije, ki jih predstavljajo, kot tudi sindikati in vlada. Obravnava prekariata, kot političnega subjekta in področja, s katerem se morajo ukvarjati različne sektorske politike, pa je relevantna, ker lahko marginalizacija in ignoriranje problemov tega družbenega dela znotraj Evrope pripeljeta do podpore nedemokratičnih politik.

Dana okrogla miza je bila korak v razmisleku, z nadaljevanjem diskusije pa je prekarnost pomembno osvetliti skozi prizmo drugih strok in s tem združiti prizadevanja civilne družbe in fakultet.

NA NASLOVNO STRAN

  1. Poudarki Okrogle mize Skozi oči prekariata na FDV / 1. februar 2017,
  2. Posnetek Okrogle mize Skozi oči prekariata v Kinu Šiška / 21. november 2016.