Stopnja: 1
Letnik: 4
Študijski program: Socialno delo
Nosilci: Barbara Kresal
P | S | V | KV | DOŠ | SD | ∑ | ECTS |
30 | 20 | 0 | 0 | 0 | 75 | 125 | 5 |
Cilji:
- Razumevanje pomena kakovosti delovnega življenja za uspešnost podjetja in za kakovost delovnih in življenjskih pogojev ljudi.
- Študent je sposoben prispevati k ugodnejšim delovnim razmeram, pomagati zaposlenim pri reševanju težav in razvijanju njihovih sposobnosti, ter svetovati delodajalcu pri urejanju delovnih razmer in organizaciji dela.
- Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija. psihologija. antropologija. pedagogika. pravo idr.)
- Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
Vsebina predmeta:
- Opredelitev pojmov. Pomen kakovosti delovnega življenja za kakovost življenja ljudi in za uspešnost organizacije. Delo in človekove pravice. Temeljne socialne pravice. Socialna pravičnost.
- Delo v sodobni družbi. Poklicna pot. Različne oblike zaposlitve. Varstvo zaposlitve in zaposljivosti.
- Plačilo za delo, delovni čas, vseživljenjsko izobraževanje, varnost in zdravje pri delu ter druge pravice delavcev. Pravica do dostojnih delovnih in življenjskih razmer. Koncept dostojnega dela, dostojnega plačila. Revščina zaposlenih.
- Prepoved diskriminacije. Prepoved neposredne in posredne diskriminacije, nadlegovanja/ trpinčenja na delovnem mestu. Zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja ne glede na osebne okoliščine ljudi pri zaposlovanju in delu.
- Pravica delavcev do zasebnosti. Informacijska-komunikacijska tehnologija (ICT) na delovnem mestu, umetna inteligenca in delovna razmerja. Nadzorovanje delavcev.
- Usklajevanje poklicnega in zasebnega/družinskega življenja. Spremembe tradicionalnega življenjskega ciklusa. Družini prijazna podjetja.
- Vpliv delavcev na odločanje. Avtonomija pri delu. Delovanje sindikatov. Participacija delavcev - sodelovanje delavcev pri odločanju.
Temeljna literatura:
Več avtorjev (2019). Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.
Kresal, B. (2013): Ali delovno pravo zagotavlja dostojne pogoje zaposlitve in dela, vključno s pravico do dostojnega plačila, V: Leskošek, V. et al. (2013): Revščina zaposlenih, Sophia, Ljubljana, str. 77-148.
Kresal Šoltes, K., Strban, G. in Domadenik, P. (ur.) (2020), Prekarno delo: Multidisciplinarna analiza, Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Kresal, B. (2014): Prikrita delovna razmerja : nevarno izigravanje zakonodaje, Delavci in delodajalci, letn. 14, št. 2-3/2014, str. 177-199.
Kresal Šoltes, K. (2018): Nestandardne oblike dela in kolektivne pogodbe, Delavci in delodajalci, let. 18, št. 2-3, str. 253-266.
Informacijski pooblaščenec (2019): Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih – Smernice Informacijskega pooblaščenca, Ljubljana (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih_verzija_1.1_koncna.pdf).
Senčur Peček, D. (2017): Delovni čas v dobi stalne dosegljivosti, Delavci in delodajalci, št. 2-3/2017, s. 155-178.
Kresal, B., Kresal Šoltes, K. (2015): Usklajevanje dela in družine: primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah (https://institut-delo.com/P/PDF/Prirocnik_GEQUAL_Delo_in_druzina_Print.pdf) .
Kresal, B. (2019): Prenehanje pogodbe o zaposlitvi z vidika standardov MOD, Delavci in delodajalci, letn. 19, št. 2-3 str. 173-194.
Kogovšek Šalamon, N. (2011): Položaj delavcev migrantov v delovnem in socialnem pravu, Delavci in delodajalci, letn. 11, št. 2-3/2011, str. 185-201.
Senčur Peček, D. (2015); Delovnopravno varstvo žvižgačev, Delavci in delodajalci, letn. 15, št. 2-3/2015, str. 223-248
Brečko. D. (2007): Mobing – kako ga pravočasno prepoznati in ukrepati, Delavci in delodajalci, št. 2-3/2007, str. 415-428.
Bagari, Sara (2023), Tveganja pri uvajanju umetne inteligence v delovna razmerja in možne pravne rešitve, Delavci in delodajalci, letnik 23, št. 2-3, str. 221-242.
Rasnača, Zane et al. (ur.) (2022), Effective enforcement of EU labour law. Oxford etc.: Hart.
Pogoji za vključitev v delo:
Vpis v tekoči letnik študija.
Metode ocenjevanja:
Pisni ali ustni izpit 100,00 %
Delež v %:Pisni ali ustni izpit (100,00 %)