Socialno delo v izrednih razmerah

Študent/ka prepozna stisko in krizo.Zna organizirati tim za nujno pomoč. Zna oceniti potrebe ljudi in odzive nanje (oblasti, humanitarne, spontane). Zna prepoznati zlorabo pomoči. Zna identificirati elemente, na katerih je mogoče graditi odpornost skupnosti.

• Razprave o "izrednih razmerah", njihovih vzrokih in posledicah.
• Vloga socialnega dela v izrednih razmerah in interdisciplinarno sodelovanje.
• Izkušnje naravnih nesreč (potres, poplave, požari) in od človeka povzročenih katastrof (vojne, industrijska onesnaženja, razvojni projekti, pandemije) v svetu in Sloveniji.
• Metode socialnega dela v izrednih razmerah (ocena potreb, identifikacija ranljivosti, sodelovanje pri načrtovanju ukrepov, zagotovitev nujnih oblik pomoči najbolj ogroženim in socialno izoliranim, spodbujanje samoorganizacije).
• Dolgoročni pomen izrednih razmer za skupnost in za posameznika.
• Krepitev odpornosti skupnosti – zmanjševanje tveganj, načrtovanje okrevanja in spodbujanje odpornosti in pripravljenosti na soočanje s katastrofami.
• Izkušnje solidarnosti.
• Spontano pojmovanje ustrezne in pravične pomoči.
• Posttravmatska stresna motnja.
• Psihosocialne metode dela s travmatiziranimi ljudmi v katastrofah.

Rape Žiberna, T. in Kodele, T. (ur.) (2021). Tematska številka: Socialno delo v času COVIDA-19. Socialno delo, 60, 3. Znanstveni članki: 

Gril, A. in Šeme, M. (2021). Vloga socialnega dela v izrednih razmerah (201–218). 

Sobočan, A. M. (2021). Etična socialnodelovna praksa v pandemičnem času (219–231). 

Mešl, N. in Leskošek, V. (2021). Delovanje centrov za socialno delo v času prvega in drugega vala epidemije COVIDA-19 (233–251). 

Kodele, T., Kustec, K. in Rape Žiberna, T. (2021). Praksa na fakulteti za socialno delo v času izrednih razmer (253–271). 

Kajfež-Bogataj, L., et al. (ur.) (2010), Modern RISC-societies: towards a new paradigm for societal evolution. Vienna: Echoraum. Izbrana poglavja: 

Škerjanc, J. (2010), Secondary disaster and social work. (369385) 

Urek, M., Lešnik, B. (2010), Tsunami project: a case of a collaborative project between two universities. (387401) 

Zidar, R., Urek, M., Lamovšek, V., Rode, N., Škerjanc, J. (2010), Natural and other disasters: a social work perspective. (343368) 

Lep, Ž. In Hacin Beyazoglu, K. (ur.) (2020). Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize. Ljubljana: ZIFF UL. Dostopno na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/243 

Ramon, S. (ur.) (2008), Social work in the context of political conflict. London: Venture Press. 

Ronan, K. R. & Johnson, D. M. (2005). Promoting community resilience in disasters; The role for schools, youth and families. (e-book). Springer Nature. Dostopno na: https://link.springer.com/content/pdf/bfm:978-0-387-23821-0/1?pdf=chapter%20toc.  

Sedmak, M. In Medarić, Z. (2017). Life transitions of the unaccompanied migrant children in Slovenia. Dve domovini, 45. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNPM7X5I/74831339-75bb-4d58-8b38-f96bf104b27a/PDF 

Stritih, B. (2006), Strategije pomoči pri socialnem delu s travmatiziranimi osebami in družinami. Socialno delo, 45, 6: 333-343. 

Tosone, C. (ur.) (2021). Shared trauma, shared resilience during a pandemic, Social work in the time of Covid-19. Cham: Springer Nature Switzerland. 

UNDRR & CREDD (2020). Human cost of disasters; An overview of the last 20 years (2000–2019).  DOI: https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.18356/79b92774-en.  

Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Pagon, P. (ur.) (2010), Naravne nesreče 1: od razumevanja do upravljanja. Ljubljana: Založba ZRC. Dostopno na: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/Naravne-nesrece-01.pdf. Izbrani poglavji: 

Škerjanc, J., Lamovšek, V. (2010), Socialno delo za pomoč prebivalcem po potresu na Bovškem leta 2004. (357366). 

Rode, N., Zidar, R., Lamovšek, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2010), Socialno delo v primeru naravnih in drugih nesreč. (349355) 

* OPOMBA: Seznam temeljne literature se v vsakem študijskem letu posodablja in dopolnjuje z različnimi viri in literaturo. 

Vpis v tekoči letnik.

Zaključna seminarska ali projektna naloga s predstavitvijo (individualno, v paru ali mali skupini) 60,00 %
Ocena iz vaj ali kolokvij 40,00 %