Zasvojenosti I (fenomenologija)



Nosilci: Izr. prof. dr. Flaker Vito
Sodelavci:Doc. dr. Grebenc Vera
Sodelavci:, As. dr. Kastelic Andrej

Cilji
V prvem delu visokošolskega študija študent/ka spozna pojav zasvojenosti in omame, ki je neposredno (zasvojenci), zlasti pa posredno (svojci in družbena problematika) eden največjih problemskih sklopov v sociali. V praksi socialnega dela problematika zasvojenosti in omam večinoma ne nastopa samostojno, temveč je skrita v drugih problemskih sklopih, še zlasti v družinskem. Pri študiju socialnodelovne adiktologije je teoretsko konceptualno učenje uravnoteženo s terenskimi in praktičnimi vajami. Problematika zasvojenosti in omam sega na področje več strok in resorjev (poleg sociale so zlasti pomembne medicina, kriminalistika, vzgoja, kultura, gospodarstvo), pokaže pa se praviloma najprej in najhuje na socialnem področju, kar pomeni, da so v socialnem delu tudi največje možnosti za celostni pristop k njenemu preprečevanju in reševanju – seveda v tesni interdisciplinarni povezanosti z drugimi strokami in resorji. Socialno delo opravlja na tem področju tudi vso socialno oskrbo neozdravljivih zasvojencev. Študijski predmet se največ posveča alkoholizmu, ki epidemiološko zajema obsega večino problematike zasvojenosti, vzporedno pa obravnava tudi zasvojenosti z ilegalnimi drogami in razne omamne motnje naravnih človekovih potreb.

Vsebina
Socialna definicija zasvojenosti na temelju koncepta človeških potreb. Celostno (holistično, sistemsko) gledanje na človeka – osnova socialne adiktologije. Poškodbe človeka pri zasvojenosti. Omama kot bistvena sestavina zasvojenosti. Individualno osebnostna, mikro odnosna in makro družbena razsežnost zasvojenosti. Motnje obrambnih mehanizmov pri omamljanju in zasvojenosti. Alkohol, alkoholne pijače, presnova alkohola; druga omamna sredstva, ki povzročajo zasvojenost. Omamne motnje naravnih človekovih potreb in zasvojenost: podobnosti in razlike. Kategorije prebivalstva z vidika uporabe alkohola: abstinenti, zmerni pivci, alkoholiki, neozdravljivi alkoholiki. Razvoj zasvojenosti pri človeku (razvoj alkoholizma). Pojavne oblike zasvojenosti (tipologije alkoholikov). Socialne vloge pri zasvojenosti. Prepoznavanje alkoholizma in drugih zasvojenosti (socialna diagnostika). Spremljanje in raziskovanje razširjenosti alkoholizma in drugih zasvojenosti (epidemiologija). Vzroki omamljanja in zasvojenosti. Doživljajske motnje pri zasvojenosti. Osebnost in usposabljanje za socialno delo na področju zasvojenosti. Socialnodelovno izrazje na področju zasvojenosti. Problemski sklop zasvojenosti v sociali (alkoholizem, zasvojenosti z ilegalnimi drogami, druge zasvojenosti, omamne motnje naravnih človekovih potreb).

Temeljni viri

  • Flaker, V. (2002), Živeti s heroinom I: Družbena konstrukcija uživalca v Sloveniji. Ljubljana: Založba /*Cf.
  • Kvaternik Jenko, I. (2006), Politika drog. Pogledi uporabnikov in uporabnic. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.


  • Fenomenologija alkoholizma iz enega od celostnih alkohološko-adiktoloških priročnikov:
  • Hudolin Vladimir (1991). Alkohološki priručnik. Zagreb: Medicinska naklada.

  • Ramovš Jože (1981 in 1986). Alkoholno omamljen. Celje: Mohorjeva družba.

  • Rugelj Janez in sod. (1983). Uspešna pot. Ljubljana: Rdeči križ.


  • Obveznosti
    Terenske in kabinetne vaje. Projektne skupine s pisnimi nalogami po navodilih. Izpit.
    Gradiva:Opomnik za intervju z osebo, ki uživa droge
    Navodila za izdelavo izpitne naloge