Uvod v socialno delo z mladimi



Nosilci: Red. prof. dr. Leskošek Vesna

Cilji
Študent/ka se celostno in sistematično seznani z vsemi vidiki pojma mladina, umeščenega v kontekst socialnega dela. Spoznanje bo izpeljano tako na teoretski ravni v okviru predavanj kot na praktični ravni na vajah in nanje vezanih drugih predmetih na FSD , zlasti Metode SD : Projektne skupine II , kjer študent/ka opravlja prakso v ustanovah z mladimi kot uporabniki.

Vsebina
Definirali bomo pojem mladine, predstavili nastanek tega pojma in ga umestili v teoretski kontekst socialnega dela, ob njem pa nanj vezane pojme, kot so otroci, najstniki, mladostniki. Predstavili bomo mesto otrok, najstnikov in mladostnikov v družini. Predstavili bomo zgodovino proučevanja mladine in teorije, ki so nastajale ob tem. Definirali bomo tudi pojme prostega časa, brezdelja, zabave in ostalih, ki so vezani na proučevanja mladine. Govorili bomo o ustvarjalnosti s poudarkom na ustvarjalnosti mladih. Dotaknili se bomo proučevanja t.i. subkultur ali mladinskih kultur ali mladinskih subkultur in tovrstne pristope kritično umestili v kontekst družboslovnega proučevanja. Poudarek bo tudi na vprašanjih spolov, na socializaciji deklic in dečkov, na predstavitvi in analizi različnih spolnih usmerjenosti in praks. Pojem mladina bomo obdelali interdisciplinarno, torej s sistematično predstavitvijo spoznanj pedagogike, psihologije, sociologije, antropologije in s posebnim poudarkom na socialnem delu. Predstavili bomo vrsto teorij socializacije, definirali in analizirali pojme, kot so posameznik, družba, kultura in vključevanje mladih v svet odraslosti. Tu bo poudarek tudi na predstavitvi programov, namenjenih mladim, delu svetovalne službe v OŠ itn. V okviru dela z mladimi v OŠ bo poudarek na krepitvi moči mladih, na njihovem motiviranju, podpiranju samoorganizacije, priprav na odločanje, mladinske politike. Govorili bomo o načinih prehoda skozi mladost in o strategijah (pre)živetja, ki jih mladi ob tem razvijajo. Mladi so zaradi prehodnosti svojega položaja ranljiva skupina, zato je socialno delo na tem področju še posebej pomembno. Tako bomo predstavili tudi možne pristope in programe dela z mladimi, ki jih bomo celoviteje in podrobneje obdelali v posameznih samostojnih predmetih iz okvira tega izbirnega področja v četrtem letniku. Na vajah študent/ka poglobljeno reflektira izkušnje, ki jih nabere pri praktičnem delu v okviru predmeta Metode SD : Projektne skupine. Študent/ka predstavi svoje delo, ga v skupinah analizira in postavi v kontekst teorij in pristopov socialnega dela. Ob tem so vaje priložnost za pojasnjevanje posameznih bolj zapletenih teoretskih vprašanj iz predavanj in za kompleksnejše projekte dela in načrtovanja dela z mladimi.

Temeljni viri
  • Debeljak, A., et. al., ur. (2002), Cooltura: Uvod v kulturne študije. Ljubljana: Študentska založba.

  • Gillis, R. J. (1999), Mladina in zgodovina, Šentilj: Aristej.

  • Mrgole, A. (2003), Kam z mularijo? Ljubljana, Šentilj: URS za mladino, Aristej.

  • Poštrak, M. (1994), Kje so subkulture danes? (I – V). Socialno delo, 33, 1, 2, 3, 4, 5.

  • Poštrak, M. (1994), V znamenju trojstev. Socialno delo, 33, 4.

  • Poštrak, M. (1995), Nove perspektive sociologije kulture. Socialno delo, 34, 3.

  • Poštrak, M. (1995), Razsežnosti ustvarjalnosti. Socialno delo, 34, 1.

  • Poštrak, M. (2003), Kaj posebnega lahko ponudi socialno delo pri delu z mladimi. Šolsko svetovalno delo, 8, 3–4.

  • Ule, M., in sod. (2000), Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Aristej.


  • Obveznosti
    S seminarjem izkazano aktivno sodelovanje na vajah. Ustni izpit.