Psihološke in inkluzivne teme v vzgoji in izobraževanju

Socialno delo

Cilji: Študent_ka utrdi in poglobi znanje in razumevanje razvoja posameznika in delovanja kompleksnih sistemov  in uveljavljanja inkluzivnih pristopov v njih.

Utrdi in nadgradi znanje in kompetence sodelovalnega in soustvarjalnega dela.

Predmetno specifične kompetence:

1. Razume in si prizadeva za razvoj inkluzivnih praks v izobraževalnem kontekstu v različnih podsistemih. Pozna obstoječe in razvija nove možnosti inkluzivnega delovanja teh podsistemov in sodelovanja med njimi. Razume in podpre učence in starše upoštevaje potrebe, značilnosti umeščenosti posameznika v skupini in glede na druge dejavnike, ki so nasledek posebnih potreb.  Pozna in zna predstaviti kontekstualno razumevanje otrokove situacije (npr. revščina, preživete travme, identitetni razvoj…) in iz nje izhajajočih potreb ter zna na osnovi tega razumevanja načrtovati in razvijati  inkluzivne pristope pri sodelovanju z učenci/dijaki in z ostalimi sodelavci.
2. Reflektira svoje delovanje in je sposoben_na timskega so/delovanja.

• Kontekstualno razumevanje razvoja posameznika: Dejavniki in zakonitosti duševnega razvoja,  ogrožajoči in zaščitni dejavniki v razvoju, pomembnejše teorije duševnega razvoja ter njihov vpliv na obstoječe učno-vzgojne prakse in njihovo spreminjanje. Pomen sodelovanja s starši in z družino
• Individualne razlike in njihova vloga v razvoju posameznika in učni uspešnosti, rezilientnost 
• Sodobno pojmovanje učenja in dejavniki  uspešnega učenja, vloga čustev in ravnanje s čustvi, kognicija, nevromiti.

• Kultura in klima v pedagoški ustanovi ter njun vpliv na inkluzivno prakso.
• Osebnost in kompetence pedagoškega delavca in inkluzivna naravnanost.
• Skupina kot prostor socialnega učenja.
• Timsko in soustvarjalno delovanje.
• Izstopajoče in/ali  moteče vedenje ter pedagoški odzivi.
• Čustvene in vedenjske težave.
• Odzivi na agresivno vedenje.

• Batistič Zorec, M. (2014). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.[posamezna poglavja]
• Horvat, Z. (2003). Paradigma vseživljenjskega razvoja in spoprijemanje s spremembami. Socialna pedagogika, 3, 280- 306.
• Kiswarday, V.(2013). Analiza koncepta rezilientnosti v kontekstu vzgoje in izobraževanja. Andragoška spoznanja, 19,3, 46-64.
• Kraševec Ravnik, E. (1999). Varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. [ str. 15-42]
• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. [posamezna poglavja]
• Smrtnik Vitulić, H. (2004). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. [7-37].
   

II.

• Kobolt, A., Caf, B., Brenčič, I., Lesar, I., Rapuš-Pavel, J. , Pelc Zupančič, K., Peček Čuk M., Metljak, U., Potočnik, Š., Verbnik Dobnikar, T., Cimermančič, Z. (2010).  Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi, (Socialno pedagoške teme, 08). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. -  Poglavja v monografiji: Kobolt, A. Izstopajoče vedenje, šola, družbeni kontekst.  str. 7-24; Lesar I. Analiza diskurzov in različnih paradigem na področju »posebnega« šolanja, str. 25-54; Kobolt A., Pelc Zupančič, K. Od individualnih razlik preko drugačnosti do psihosocialnih težav ali uravnoteženega razvoja, str. 55 -87; Kobolt A. Oblike in pogostost motečega vedenja ter razlogi, ki jih učitelji pripisujejo takemu vedenju, str. 115-164.
• Kobolt A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. 153-174. Socialna pedagogika, 15 (02) /http://www.revija.zzsp.org/pdf/SocPed_2011-02_web.pdf
• Kobolt A. (2009). Skupina kot prostor socialnega učenja Socialna pedagogika 13 (4), str. 359-381 http://www.revija.zzsp.org/pdf/Soc_Ped_2009-4.pdf
• Obid, M., Rapuš Pavel, J. (2009). Soočanje z agresivnim vedenjem otrok in mladostnikov po modelu LSCI. Socialna pedagogika, vol. 13/4, s. 417-441.
• Vec, T. (2011). Moteče vedenje: ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo. Socialna pedagogika, vol.15/2. 125-152.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.

Pisni ali ustni izpit

Pisno seminarsko delo, ki je plod praktičnega dela in ga študent_ka predstavi v skupini