Travma, okrevanje in človekove pravice na področju hendikepa, spola in etničnosti

Socialno delo


Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Darja Zaviršek
Sodelavci: Metka Kuhar

3025000701255


Cilji:

Cilj predmeta je razumevanje vpliva travme na življenjski svet posameznika in posameznice ter učenje oblik podpore v procesu okrevanja.

Poseben poudarek bo namenjen raziskovanju nevidnih družbenih skupin, ki doživljajo, individualno, kolektivno in transgeneracijsko travmo.


Vsebina predmeta:

Teorije travme s poudarkom na psihoanalitičnem razumevanju travmatičnih izkušenj; kulturno-specifične travme.
Travma, spol, kultura, transgeneracijska travma. 
Otroštvo in travmatični dogodki ter doživljanje travme v odraslosti.
Travma kot razlog za migracije in kot posledica migracije.
Preganjanje, mučenje, beg, vojne.
Doživljanje nasilja v zasebni sferi (fizično, spolno).
Posilstva v vojnah.
Političnost travme.
Duševno zdravje migrantov in migrantk.
Spominjanje, spominske praznine in njihov pomen;
Svetovalno delo z ljudmi, ki so preživeli travmo;
Svetovalno delo s travmatiziranimi otroki v azilnih centrih, varnih hišah in drugih socialnih ustanovah;
Kompetence socialnega dela na področju travme.
Procesi okrevanja;
Travma zaradi izkušnje hendikepa; hendikep kot posledica travme.  Travma kot posledica nasilja in spolnih zlorab.
Procesi okrevanja in podpore: metode socialnega dela.


Temeljna literatura:

Bowlby, John (1969, 1973, 1982), Attachment and Loss, I, II, III. Basic Books, London.

Bass, Ellen in Davis, Laura (1996), Pogum za okrevanje. LA in VŠSD, Ljubljana.

Zaviršek, Darja (2016), Doktrina in metode socialnega dela na področju podpore žrtvam spolnih zlorab v katoliški cerkvi. Letnik 55, št.1-2, str. 7-26.

Bear Z., (Ur.) (1998), Good practice in counselling people who have been abused. Good practice series 4. London: Jessica Kingsley Publishers.

Gil, E., (1996), Treating Abused Adolescents. New York, London: Guilford Press.

Madanes, C. (1990), Sex, Love, and Violence: strategies for transformation. New York, London: W.W. Norton & Company.

Miller, A. (2005), Upor telesa. Ljubljana: Tangram.

Terr, L. C. (1991), Childhood traumas: An outline and overview. American Journal of Psychiatry, 148, 10-20.

Van der Kolk B. A., McFarlane A. C., Weisaeth, L. (Ur.) (1996), Traumatic Stress. New York: The Guilford Press.

Starman, Hannah (2005) Množično nasilje in travma /Skripta za podiplomske študente/fotokopija v knjižnici/ 

Zaviršek, Sobočan (2012), Mavrične družine grejo v šolo. FSD: Ljubljana.

Sinason, Valeri (1996), Razkrivanje spolnega izrabljanja v psihoterapevtskem okolju in odzivanje nanj. V: Spolno nasilje. Feministične raziskave za socialno delo. Uredili: Zaviršek, Darja in Urek Mojca. VŠSD, Ljubljana.

Primo Levi: Potopljeni in rešeni. SH, Ljubljana, 2003.

Mikuž Kos, Anica (2016), Naučiti se živeti z migranti in begunci – priporočila za prihodnost. Delo, Sobotna priloga, 9.1.2016. http://www.delo.si/sobotna/nauciti-se-ziveti-z-migranti-in-begunci-ndash-priporocila-za-prihodnost.html

 Šumi, Luthar (2016), Slovenski pravični med narodi. SAZU, Ljubljana. . http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1353

Šumi, Irena (2015),  Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave. ČKZ. Pdf

Dodatna:

Zaviršek, D. , Ženske in duševno zdravje. VŠSD, Ljubljana, 1994.

Zaviršek, D Hendikep kot kulturna travma, Založba cf*, Ljubljana, 2000.

Zaviršek, D., Od krvi do skrbi: Socialno starševstvo v globalnem svetu. Aristej, Maribor, 2012.

Zaviršek, D. , Notranje in mednarodne posvojitve: od osebnih zgodb do dobre prakse. FSD, Ljubljana 2012.

Zaviršek, Darja (2014), Nasilje nad ženskami z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami: patologizirana resničnost. V: Leskošek, Vesna, Antić, Milica , Selišnik, Irena, Filipčič, Katja, Urek, Mojca, Matko, Katja, Zaviršek, Darja, Sedmak, Mateja, Kralj, Ana, Proučevanje nasilja v Sloveniji. Aristej, Maribor. 

Zaviršek, Darja & Jelka Zorn & Petra Videmšek (2002), Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenje ljudi, ki potebujejo podporo za vsakdanje življenje], Študentska Založba, Ljubljana. POGLAVJE ZAGOVORNIŠTVO.

Walker, Moira (1997): Učenje veščin za delo z ženskami in otroci, ki preživljajo nasilje. Izbrano gradivo. Socialno delo 36, 5-6, str. 415-426.

ZAVIRŠEK, Darja. Etnizacija in patologizacija Romov in romskih skupnosti : socialno-antropološki in socialnodelavni teoretski koncepti. Soc. delo, 2010, letn. 49, št. 2/3, str. 85-97. [COBISS.SI-ID 3352677]

ZAVIRŠEK, Darja. Folikli, transferji, zamrznjenčki : reproduktivne izbire in nove etične dileme. Annales, Series historia et sociologia, ISSN 1408-5348, št. 2, 2013, str. 377-388. http://www.zdjp.si/sl/docs/annales/sociologia/n23-2/annales23-2.pdf. [COBISS.SI-ID 1536250052]

Jenkole, Martina (2008), Zagovornik glas otroka. Varuh človekovih pravic, Ljubljana.

ZAVIRŠEK, Darja. Nasilje nad ženskami in otroki v družini : 10 let ozaveščanja in preprečevanja. V: PERŠAK, Brigita (ur.). Jubilejni zbornik : 25. november 1996 - 25. november 2006. Maribor: Center za socialno delo, Varna hiša, 2006, str. 30-40.

ZAVIRŠEK, Darja. Vloga služb socialnega varstva pri obravnavi nasilja nad ženskami in otroki. Javna uprava, 2005, letn. 41, št. 2/3, str. 553-570.

ZAVIRŠEK, Darja. Uvod. V: Načela dela in vizija razvoja zatočišč in varnih hiš : posvet zatočišč in varnih hiš. Ljubljana: Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi, 2004, str. 10.

Zaviršek, Darja (2004): Uvodnik. Priročnik SOS telefona za ženske in otroke žrtve nasilja; 2004, Ljubljana.

 ZAVIRŠEK, Darja. Notranja nasprotja socialnega dela pri uresničevanju človekovih pravic v postmodernih družbah. Soc. delo, avg./okt. 2003, letn. 42, št. 4/5, str. 219-229.

Freud, Sigmund, Nelagodje v kulturi.

Goffmann, Erving  (2008) Stigma. Založba Aristej. 

ZAVIRŠEK, Darja, ZORN, Jelka. Ethnic conflicts. V: HEALY, Lynne M. (ur.), LINK, Rosemary J. (ur.). Handbook of international social work : human rights, development, and the global profession. New York: Oxford University Press, 2012, str. 190-195. [COBISS.SI-ID 3724645]


Pogoji za vključitev v delo:

Vpis v magistrski študij in opravljeni pogoji zanj.


Metode ocenjevanja:

Ocenjevalo se bo sodelovanje na predavanjih in pisni ter ustni izdelki. 

Standardna ocenjevalna lestvica od 1 do 10.

Ocenjevalna lestvica:

10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami

8 – prav dobro: solidni rezultati

7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami

6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim merilom

1 do 5 – nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim merilom.


Delež v %:Sodelovanje na predavanjih 20%, Pisni izdelek 60% Ustni zagovor 20%