Sodelovalni pogovori v socialnem delu z družino

Socialno delo

Cilji: Osrednji prostor, v katerem se dogaja proces pomoči v socialnem delu je pogovor. Cilj predmeta je, da se študent/-ka nauči voditi sodelovalne pogovore v delovnem odnosu z družino, upoštevajoč kompleksnost socialnega dela z družino. Cilj je, da zna vzpostaviti pogovor z družino in z drugimi udeleženimi v procesu pomoči, v katerem se novo soustvari in tudi pogovor, ki zagotovi, da se pogovor lahko nadaljuje, da se nadaljuje proces dela, ko ciljev še ni mogoče formulirati. Cilj je tudi, da se študent/ka nauči refleksivno uporabiti znanje za vodenje sodelovalnih pogovorov, s poudarkom na znanju za ravnanje za delo na drugi ravni socialnega dela z družino. Cilj je, da zna na oseben način voditi k soustvarjanju želenih razpletov vseh udeleženih v izvirnem delovnem projektu pomoči.

Predmetno specifične kompetence: 

• poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika socialnega dela;
• sposobnost soustvarjanja izvirnih delovnih projektov podpore in pomoči v dialogu z
• uporabniki in drugimi udeleženci na področju socialnega dela z družino;
• znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino;
• poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo z družino pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij);
• znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z družino;
• znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja pogovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino;
• znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z družino;
• sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela z družino;
• sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih delovnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z družino.

• Kompleksnost socialnega dela z družino in umestitev sodelovalnih pogovorov v to področje socialnega dela: poudarek na delu na t.i. dveh ravneh (soustvarjane rešitev v delovnem odnosu in raziskovanje odnosnih tem za več razvidnosti družine); časovna dimenzija (uporaba znanja o družinskih življenjskih potekih v pogovoru z družino); prostorska dimenzija (uporaba principov za krepitev odpornosti družine (F. Walsh) in ključnih družinskih procesov, povezanih z modelom odpornosti v pogovoru z družino; naučena nemoč in krepitev odpornosti v sodelovalnem pogovoru), upoštevanje družbenega in kulturnega konteksta v sodelovalnem pogovoru z družino.
• Refleksivna uporaba znanja v sodelovalnih pogovorih z družino.
• Spodbudni dejavniki v sodelovalnih pogovorih v socialnem delu z družino. Pomen odnosne drže (W.C. Madsen) in vzpostavljanja delovnega odnosa pri soustvarjanju pogovora z družino.
• Modeli pogovorov v socialnem delu z družino: od sistemskega pristopa k socialnemu konstrukcionizmu; k rešitvi usmerjen pogovor (S. de Shazer, I. Kim Berg), pripovedovanje zgodb (M. White, D. Epston). Sodelovalni pogovori: Zemljevidi sodelovalnih procesov pomoči (tudi v kontekstu zaščite otrok)  (W.Madsen).
• Pogovor z otrokom in mladostnikom v socialnem delu z družino: spoštovanje otroštva, zagotavljanje otrokovega glasu.
• Odnosi in pogovori, ki omogočajo soustvarjanje razlike (H. Andreson). Transformativni dialog (K. Matoba) v socialnem delu z družino v skupnosti. Sodelovalni pogovor vseh udeleženih v izvirnem delovnem projektu pomoči.
• Komunikacija v družini. Veščine učinkovite komunikacije in soustvarjanja pogovora: govoriti, poslušati, odgovoriti; osebno celostno jaz sporočilo; soustvarjanje novih pomenov, zgodb. Neverbalna komunikacija. Uporaba veščin motivacijskega intervjuja v sodelovalnih pogovorih z družino.
• Zapisovanje pogovora v socialnem delu z družino.
• Evalvacija uspešnosti pogovora v socialnem delu z družino.

Kodele, T., Mešl, N. (ur.) (2016). Družine s številnimi izzivi: soustvarjanje pomoči v skupnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Mešl, N. (2013). Od razumevanja pojava naučene nemoči k razvijanju odpornosti v socialnem delu. Socialno delo, 52, 6: 351-360.

Mešl, N. & Rihter, L. (2023). Examining the association of the subjective experience of poverty, adverse and positive childhood experiences in the adult population of Slovenia, European Journal of Social Work, 26 (2), 230-244

Čačinovič Vogrinčič, G. in Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino: soustvarjanje želenih izidov in družinske razvidnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Mešl, N. (2018). K rešitvi usmerjen pristop kot podpora soustvarjanju želenih izidov v delovnem odnosu. Socialno delo, 56 (2), 91-110.

Constable, R. & Lee, D.B. (2015). Social work with families: content and process. Chicago, Illinois: Lyceum books. Chapter 3: The family life cycle, relational tasks, language, and communication (izbrana poglavja).

Madsen, W.C. (2014). Taking it to the streets: family therapy and family-centered services, Family Process.

Anderson, H., Gehart, D. (ur.) (2007). Collaborative Therapy (Relatinships and Conversations that make c Difference. New York, London: Routledge.

Nichols, M. P. (2010). Family therapy: concepts and methods. Boston: Allyn & Bacon. Chapter 4: The fundamental concepts of family therapy (izbrana poglavja).

Rooth, E.A. in Madsen, W.C. (2013). The Corner: Imagine: Bringing vision into child protective services. Journal of Systemic Therapies, 32 (3), 74-88.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija in izbran modul Psihosocialna podpora in pomoč.
Prisotnost na seminarju in aktivna udeležba (demonstracija dveh pogovorov) je pogoj za pristop k izpitu.

Pisni izpit 60,00 %
Oddano in predstavljeno seminarsko delo 40,00 %