Psihološke in inkluzivne teme v vzgoji in izobraževanju

Socialno delo

Cilji: Študent_ka utrdi in poglobi znanje in razumevanje socialnega vplivanja na razvoj posameznika, delovanja kompleksnih socialnih sistemov in uveljavljanja inkluzivnih pristopov v njih. Utrdi in nadgradi znanje in kompetence sodelovalnega in soustvarjalnega dela.

Predmetno specifične kompetence:

• Razume in si prizadeva za razvoj inkluzivnih praks v izobraževalnem kontekstu v različnih podsistemih. Pozna obstoječe in razvija nove možnosti inkluzivnega delovanja teh podsistemov in sodelovanja med njimi.
• Razume in podpre učence in starše upoštevaje potrebe, značilnosti umeščenosti posameznika v skupini in glede na druge dejavnike, ki so nasledek posebnih potreb.
• Pozna in zna predstaviti kontekstualno razumevanje otrokove situacije (npr. revščina, preživete travme, osebnostni razvoj…) in iz nje izhajajočih potreb ter zna na osnovi tega razumevanja načrtovati in razvijati inkluzivne pristope pri sodelovanju z učenci/dijaki in z ostalimi sodelavci.
• Reflektira svoje delovanje in je sposoben_na timskega so/delovanja.

Zgodovina odzivanja na 'drugačne' (poudarek na Sloveniji) in konceptualni temelji šolsko-sistemskih rešitev (segregacija, multikulturalizem in interkulturalizem, integracija, inkluzija).

Smeri razvoja konceptov inkluzivnosti (od odziva na človekove pravice, preko odziva na posebne potrebe otrok in ostale marginalizirane skupine, do transformacije šolskih sistemov). Razlikovanje med inkluzivnostjo in integracijo. Dejavniki (in kazalniki) inkluzivnosti na institucionalni ravni.

Večdimenzionalni koncept inkluzivnosti (fizična, socialna, psihološka, epistemološka) in pravičnosti – 4Rji (redestribucija, rekognicija, reprezentacija, relacionalnost) kot temelja transformacije šolskih sistemov.

Šola kot socialni sistem - vsešolski pristop k inkluziji: spoštovanje različnosti in zagotavljanje enakih možnosti individualnega razvoja in učenja vseh otrok v pedagoškem procesu, osredinjenem na otroka. So-ustvarjanje inkluzivnosti na več ravneh socialnih interakcij v šoli: od oblikovanja inkluzivne kulture šole in učečih se skupnosti (v razredu in pedagoškem kolektivu) do spodbujanja participacije učencev pri pouku in obšolskih dejavnostih in vzpostavljanja partnerskega sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo.

Skupina kot prostor socialnega učenja - razumevanje socialne vključenosti/izključenosti v razredu in šoli za psihološki razvoj in učenje učenca/dijaka.  Učinki različnih dejavnikov inkluzivnosti na šolsko prilagojenost in učno uspešnost učencev/dijakov, na ravni šole, razreda, medosebnih odnosov (med učenci v razredu/na šoli, med učitelji in učenci) in posameznih učencev/dijakov. Reševanje konfliktov in medvrstniško nasilje v šoli.

Ogrožujoči in zaščitni dejavniki v psihološkem razvoju otrok in mladostnikov ter njihova povezanost s socialnim prilagajanjem v šoli in učno uspešnostjo.

Timsko in soustvarjalno delovanje šolske svetovalne službe z učitelji in učenci ter starši pri preprečevanju socialne izključenosti učencev/dijakov v šoli in oblikovanju kakovostnega učnega okolja.

Biesta, G. (2022). World-centered education. New York: Routlege.

Gril, A. (2016). S participacijo v šoli spodbujamo strpne medkulturne odnose. Vzgoja in izobraževanje : revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, 47, 3/4, 23-31.

Gril, A. (2015). Aktivni pouk kot podpora osebnemu in socialnemu razvoju otrok in mladostnikov za opolnomočenje na karierni poti. V: U. Štremfel in M. Lovšin (ur.), Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi (str. 78-90). Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Košir, K., Pečjak, S., & Pirc, T. (2021). Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: ZIFF.

Lesar, I. (2018). Celovitejše razumevanje pravičnosti kot podlaga vpeljevanja inkluzivnosti. V: Egalitarne simbolizacije življenja s posebnimi potrebami (ur. Rutar, D.). Kamnik: Cirius Kamnik. 117–139.

Lesar, I. (2020). Katera vzgojna paradigma najbolje podpira uresničevanje inkluzivnosti? V: Živa pedagoška misel Zdenka Medveša (ur. Kroflič, R., Vidmar, T. in Skubic Ermenc, K.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 145–164.

Peklaj, C. in Pečjak, S. (2020). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: ZIFF UL.

UNESCO. (1994). The Salamanca Statement and Framework for Action on Special Needs Education. Salamanca: World conference on special needs education: access and quality. Dostopno na https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000098427

Vižintin, M. A. (2017). Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev, (Migracije, 27). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

* OPOMBA: Seznam temeljne literature se v vsakem študijskem letu posodablja in dopolnjuje z različnimi viri in literaturo.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija

Pisni izpit 60,00 %
Pisno seminarsko delo, ki je plod praktičnega dela in ga študent_ka (individualno, v paru ali manjši skupini) predstavi v skupini 40,00 %