Otrokov glas v socialnem delu

Socialno delo

Temeljni cilj je, da študent_ka socialnega dela dobi temeljna znanja in izkušnje, da bi v delovnem odnosu znal_a biti spoštljivi in odgovoren zaveznik otroka, eksperta iz izkušenj in mu zagotoviti, da se ga posluša, sliši in mu odgovori. Običajno odrasli, starši, strokovnjaki, ne poslušamo, ne slišimo, ne potrebujemo glasu otroka za svoje odločitve. Prav koncept soustvarjanja v socialnem delu postavlja temeljni okvir za to, da se glas otroka sliši in v procesu varuje spoštovanje otroštva. Gre za paradigmatsko spremembo, ki spreminja tudi oblike sodelovanja socialnega dela z drugimi strokami.

Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje in sposobnost doslednega ravnanja v konceptu soustvarjanja v delovnem odnosu, ki zagotovi varovanje glasu otroka kot eksperta in njegovo udeleženost v procesih pomoči;
• sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z med odraslimi in otroci na način, da se slišijo vsi glasovi. Ključen prostor je družina;
• razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju varovanja in spoštovanja otrokovih pravic in otrokovega glasu in otroštva;
• znanje in razumevanje zgodovine razvoja strok in praks, ki so oblikovale znanje o otroku, ne da bi v raziskovanje vključile glas otroka, zato potrebujemo kritično distanco do običajnih konceptov in razlag;
• kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov pri delu z otroki;
• znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino na način varovanja otrokovega glasu;
• poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij);
• sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti, varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo;
• znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z otrokom;
• znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino in otrokom;
• zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z otrokom;
• sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD in novega razumevanja otroka kot eksperta iz izkušenj v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo;
• znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z otrokom, ki zagotovi sodelovanje otroka;
• sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela, še posebej v procesu učenja spoštovati otroštvo in slišati otrokov glas;
• sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z otrokom;
• sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z otrokom.

Pomen zagotavljanja otrokovega glasu v različnih socialnih kontekstih: družina, šola, prosti čas, institucije, skupnost. Post-moderna perspektiva na otroka -spoštovanje otroštva: spoštovati otrokov čas, še posebej sedanjost; spoštovati otrokovo uživanje otroštva; spoštovati otrokove odnose z drugimi; spoštovati otrokov prispevek družini in družbi; spoštovati otrokovo individualnost in različnost; spoštovati in sprejeti otrokove spretnosti in sposobnosti.

Konvencija o otrokovih pravicah in njena implementacija v slovenski zakonodaji ter uresničevanje pravic otrok v praksi.

Participacija otrok in mladostnikov: dejavniki, načela, stopnje, proces, učinki. Participacija kot načelo in proces zagotavljanja otrokovega glasu v socialno delovni praksi (na mikro-, mezo-, makro-sistemski ravni).

Spoštljiva komunikacija z otrokom v različnih razvojnih obdobjih in specifičnih okoliščinah. Značilnosti otrokove verbalne in neverbalne komunikacije. Uporaba različnih izraznih sredstev v komunikaciji. Načela poslušanja in pogovora z otrokom.

Zagotavljanje otrokovega glasu v socialno delovani praksi na mikro-, mezo- in makro-sistemski ravni. Glas otroka v delovnem odnosu soustvarjanja v individualnem projektu pomoči: odrasli kot spoštljiv in odgovoren zaveznik otroka, ki je ekspert iz izkušenj; ustvariti odprt dialoški prostor za pogovor, ki omogoča raziskovanje in izražanje/ubesedenje otrokove stiske in potreb. Glas otroka v socialnem delu z družino, svetovalnem delu v šoli, skupnostnem socialnem delu. Načela medkulturnega in antidiskriminatornega socialnega dela z otrokom in zagovorništvo otrok. 

Razvojno-psihološke potrebe otrok in specifične stiske ranljivih skupin otrok (v primerih zanemarjanja, zlorab, izkoriščanja, travmatičnih dogodkov ob ločitvah in izgubi staršev ali vojne).

Ključni varovalni dejavniki in dejavniki tveganja: identifikacija v različnih kontekstih; podpora in pomoč; krepitev odpornosti (otroka, družine, skupnosti). 

Bouwkamp, R. in Bouwkamp, S. (2014). Blizu doma, Priročnik za delo z družinami, (str. 23–155). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, Inštitut za družinsko terapijo..

Bruselius-Jensen, M., Pitti, I. & Tisdall, E., K. M. (ur) (2022). Young pepole's participation, Revisiting youth and inequalities in Europe. Bristol: Policcy press.

Čačinovič Vogrinčič, G.(2008). Soustvarjanje v šoli; Učenje kot pogovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Gehart, D. (2007). Creating Space for Children's Voices.. V: H. Anderson, & D. Gehart (ur.) Collaborative therapy, (str. 167–183). New York, London : Routledge, strani 183 -197.

Gril, A., Klemenčič, E. in Autor, S. (2009). Udejstvovanje mladih v družbi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kodele, T., Mešl, N. (ur.) (2013). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči: priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Leskošek, V., Kodele, T. in Mešl, N. (ur.) (2019). Zaščita otrok pred nasiljem in zanemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani.

Loreman, T. (2009). Respecting Childhood. New York : Continuum.

Mikuš Kos, A. (2017). Duševno zdravje otrok današnjega časa. Radovljica: Didakta.

Parker, J. & Crabtree, S. A. (2020). Human growth and development in children and young people. Part III – Professional practice (str. 225–334). Bristol, Chicago: Policy Press.

Vpis v magistrski program Socialno delo.

Pisni izpit (60,00 %)
Pisna seminarska ali projektna naloga, ki jo študent_ka pripravi v paru ali mali skupini na podlagi empiričnega raziskovanja in jo predstavi (40,00 %)