Socialno delo v paliativni oskrbi

Socialno delo

Cilji predmeta so študentke in študente usposobiti za sposobnost vzpostavljanja delovnega odnosa z umirajočimi in udeleženimi v procese pomoči, izvajanja projektov pomoči umirajočim in žalujočim ter organiziranja socialne mreže pomoči v procesu umiranja in žalovanja. Študentke in študenti bodo usposobljeni zastopati uporabniško perspektivo v paliativni oskrbi glede na uporabnikovo okolje (ustanova ali domače okolje), zavzeti antidikriminacijsko usmeritev in zagovorniško vlogo. Razumeli bodo vlogo in pomen duhovnosti v fazi umiranja in žalovanja ter se zavedali tudi pomena skrbi zase. Razumeli in znali bodo uporabiti holistične vidike paliativne oskrbe tako v odnosu z uporabnikom kot v interdisciplinarnem timu.

Študentke in študenti ob zaključku osvojijo naslednje kompetence:

• Poznavanje in razumevanje osnovnih družboslovnih in humanističnih teorij in konceptov, ki so ključnega pomena v socialnem delu v paliativni oskrbi,
• Uporaba projektnega načina dela,
• Uporaba metod socialnega dela v praktičnem okolju,
• Uporaba sodobnih temeljnih konceptov socialnega dela s starimi ljudmi v različnih vlogah, ki jih imajo socialni delavci pri delu s starimi ljudmi,
• Uporaba metode akcijskega raziskovanja,
• Kritična refleksija vloge socialne delavke z upoštevanjem partnerske vloge uporabnika kot eksperta iz izkušenj v paliativni oskrbi,
• Zmožnost etičnega ravnanja na način zagotavljanja etike udeleženosti vsem akterjem v paliativnem timu,
• Sposobnost soustvarjanja inovativnih rešitev osebnih ali kolektivnih stisk, potrebe po opori in pomoči v procesu umiranja in žalovanja,
• Sposobnost strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju, zbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij v paliativnem timu,
• Zmožnost etičnega ravnanja v paliativnem timu.

Obravnavana bodo naslednja področja in koncepti:

• paliativna oskrba v domačem in v institucionalnem okolju,
• oblike paliativne oskrbe (geriatrična, pediatrična, duhovna),
• holistični vidiki paliativne oskrbe in njihova sinergija s socialnim delom,
• psihosocialne stiske pri posameznikih in družinah, ki se soočajo s koncem življenja,
• etični vidiki socialnega dela v procesih pomoči umirajočim,
• uporabniška perspektiva umirajočih ,
• vloga socialnega dela v paliativnem timu,
• zagovorništvo umirajočih,
• antidiskriminacijska perspektiva v paliativni oskrbi,
• duhovnost in njen pomen v paliativni oskrbi,
• interdisciplinarno timsko delo,
• samozavedanje in skrb zase.

Agnew, A., & Duffy, J. (2010). Innovative approaches to involving service users in palliative care social work education. Social Work Education, 29(7), 744-759.

Blacker, S., Head, B. A., Jones, B. L., Remke, S. S., & Supiano, K. (2016). Advancing hospice and palliative care social work leadership in interprofessional education and practice. Journal of Social Work in End-of-Life & Palliative Care, 12(4), 316-330.

Christ, G. H., & Sormanti, M. (2000). Advancing social work practice in end-of-life care. Social Work in Health Care, 30(2), 81-99.

Downing, J. (Ed.). (2020). Children's palliative care: an international case-based manual. Cham: Springer International Publishing. E-dostop

Mathews, I. (2009). Social work and spirituality. Exeter: Learning Matters Ltd

Parrott, L. (2006). Values and ethics in social work practice. Exeter: Learning Matters Ltd.

Payne, M. (2006). Identity politics in multiprofessional teams: Palliative care social work. Journal of Social Work, 6(2), 137-150.

Skolnick, C. (2022). Navigating Power Dynamics and Racism in Palliative Care. Journal of Social Work in End-of-Life & Palliative Care, 18(2), 116-118.

Simpson, J. E. (2013). Grief and Loss: A Social Work Perspective. Journal of Loss and Trauma, 18(1), 81-90. E-dostop

Sobočan, A. M. (2011). Etika v socialnem delu. Socialno delo, 50(3-4), 205-215.

Štambuk, A., & Obrvan, T. (2017). Uloga, standardi i kompetencije socijalnih radnika u palijativnoj skrbi. Ljetopis socijalnog rada, 24(1), 119-146.

van der Steen, J. T., Lennaerts, H., Hommel, D., Augustijn, B., Groot, M., Hasselaar, J., Bloem, B.R., Koopmans, R. T. C. M. (2019). Dementia and Parkinson’s Disease: Similar and Divergent Challenges in Providing Palliative Care.  Frontiers in Neurology, 10(54). https://doi.org/10.3389/fneur.2019.00054

Wiebe, M. (2014). Social Work, Religion, and Palliative Care. Journal of Religion & Spirituality in Social Work, 33(3–4), 339–352. E-dostop

Esej 70,00 %
Seminar (nastop na določeno temo) 30,00 %

Kejžar, A., Dimovski, V., Colnar, S. (2022). The impact of knowledge management on the quality of services in nursing homes. Frontiers in psychology. vol. 13, article no. 1106014, 14 str. ISSN 1664-1078. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147238, DOI: 10.3389/fpsyg.2022.1106014.

Kejžar, A., Turunen, K. M. (2024). The ecosystem of human capital in care homes. Frontiers in Public Helath. 12:1298833. doi: 10.3389/fpubh.2024.1298833

Kejžar, A., Rihter, L., Sajovic, J., Drevenšek, G. Nutrition and congruent care improve wellbeing of residents with dementia in Slovenian care homes. Frontiers in nutrition. Mar. 2022, vol. 9, str. 1-15. ISSN 2296-861X. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2022.796031/full, DOI: 10.3389/fnut.2022.796031.

Kejžar, A., Turunen, K. (2023)- Congruent care promotes wellbeing and quality of life among people with dementia in residential care facilities – nutrition in the spotlight. V: SALMINEN-TUOMAALA, Mari (ur.), NISSINEN, Kaija (ur.), SAARIKOSKI, Silja (ur.). Eri ikäisten terveyden ja hyvinvoinnin edistämisen näkökulmia. Seinäjoki: SeAMK, Seinäjoen ammattikorkeakoulu: = Seinäjoki University of Applied Sciences. Str. 63-79, ilustr. Seinäjoen ammattikorkeakoulun julkaisusarja, Raportteja ja selvityksiä, B181. ISBN 978-952-7515-19-8. https://www.theseus.fi/bitstream/handle/10024/806426/B181.pdf?sequence=1&isAllowed=y.