Socialno delo ob soočanju s smrtjo

Socialno delo s starimi ljudmi


Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Lea Šugman Bohinc
20202000651255


Cilji:

Razumevanje epistemologije ter usvajanje in poglabljanje konceptov in teorij različnih družbenih, kulturnih, verskih in osebnih kontekstov doživljanja, razmišljanja in ravnanja v zvezi z bližino smrti.

Razumevanje življenjskih izgub in stresov ter specifičnih potreb, ki jih ljudje doživljajo ob umiranju in žalovanju.

Usvajanje in izkazovanje strokovnih postopkov in spretnosti socialne delavke, delavca ob soočanju s smrtjo – s posebnim poudarkom na spretnosti pogovora.

Spoznavanje mreže služb za podporo umirajočim in njihovim svojcem oz. žalujočim, izkazovanje strokovne usposobljenosti za sodelovanje v (interdisciplinarnem) timu in za koordinacijo timskega dela na tem področju.


Vsebina predmeta:

1. Epistemologija odnosa do umiranja in smrti

2. Teorije izgub, modeli procesa žalovanja.

3. Celovita skrb za umirajoče in podpora njihovim svojcem.

4. Slovenija na področju skrbi za umirajoče in podpore njihovim svojcem


Temeljna literatura:

APCSW,  Making Waves, BASW, Hospice UK (2016). The role of social workers in palliative, end of life and bereavement care. Pridobljeno s: https://strathprints.strath.ac.uk/63053/1/BASW_2016_The_role_of_social_workers_in_palliative_end_of_life_and_bereavement.pdf

Doughty, E. A.,  Wissel, A., Glorfield, C. (2011). Current Trends in Grief Counseling. Predstavljeno na Konferenci Ameriške svetovalne zveze. Pridobljeno s: http://counselingoutfitters.com/vistas11/Arcticle_94.pdf (3.5. 2018)

Gedrih, M. (2007). Zakrinkana smrt: Postopno potujevanje umiranja in posledice. Časopis za kritiko znanosti, 35(227): 17-24. (227

Hart, B., Sainsbury, P., Short, S. (1998), Whose dying? A sociological critique of the »good dearh«. Mortality 3, 1: 65-77.

Jeffreys, J. S. (2011). Helping Grieving People – When tears are not enough. A Handbook for Care Providers. New York, London: Routledge. Francis & Taylor Group.

National End of Life Care Programme, The College of Social Work (2012). The route to success in end of life care – achieving quality for social work. Pridobljeno s https://www.england.nhs.uk/improvement-hub/publication/the-route-to-success-in-end-of-life-care-achieving-quality-for-social-work/.

 

McManus, R. (2013), Death in a Global Age. New York: Palgrave Macmillan. (poglavja po izbiri študenta)

Mlinar, A. (2005), Evtanazija: zgodovinski pregled, današnji položaj in etična refleksija. Ljubljana: Študentska založba. (poglavja po izbiri študenta)

 

Neimeyer, R. A. (ur.) (2016). Techniques of Grief Therapy. Assessment and Intervention. New York, London: Routledge. Francis & Taylor Group (izbrana poglavja po izbiri študentke).

Schut, H., Stroebe, M. (2010). Support, counselling and therapy before and after the loss: can we really help bereaved people? Psychologica Belgica 50(1&2): 89-102.

Simonič, A. (ur.)(2013). Žalovanje v paliativni oskrbi. 11. Golniški simpozij. Zbornik. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Stroebe, M. (1992). Coping with Bereavement: A Review of the Grief Work Hypothesis. Omega 26(1): 19-42.

Stroebe, M., Schut, H. (1999). The dual process model of coping with bereavement: Overview and update. Death Studies 23(3):197-224.

Ostaseski, F. (2004), Prijateljevanje s smrtjo. Ljubljana: Slovensko društvo Hospic.


Štimac, L. Štabmuk, A. (2013), The need for training in palliative care for social workers in care homes for older people in Zagreb = Potreba za edukacijom iz palijativne skrbi socijalnih radnica u domovima za starije u Zagrebu. Dialogue in Praxis, 2. 1-2: 41-59.

Weinstein, J. (2008), Working with Loss, Death and Bereavement: a Guide for Social Workers. London: SAGE. (poglavja po izbiri študenta)

Worden, J. W. (2005). Savjetovanje i terapija u tugovanju. Jastrebarsko: Naklada Slap.

(Seznam vključuje literaturo za projektno delo študentov.)


Pogoji za vključitev v delo:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija na 2. stopnji.
Pogoj za pristop k izpitu je izdelan in predstavljen seminar kot del prav tako končane projektne naloge.


Metode ocenjevanja:

a) Skupinska seminarska projektna naloga z oceno 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) 40%
b) Pisni izpit z oceno 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) 60%.


Delež v %:seminarska projektna naloga 40%, pisni izpit 60%