Dialoška praksa socialnega dela z družino

Socialno delo z družino

Cilji: študent-ka poglablja že osvojene osnovne spretnosti dialoga s posebnim poudarkom na kontekstu pogovora v socialnem delu z družinami (SDD) in jih dopolni s poznavanjem in razumevanjem procesa samoorganizacije želenih vzorcev (sprememb); utrjuje in poglablja kompetenco udejanjati stališče in etiko udeleženosti v pogovoru v SDD.

Predmetno specifične kompetence:

• Poglobljeno poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD.
• Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z različnimi udeleženci v SDD.
• Poglobljena znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov razgovora v SDD.
• Poznavanje in soustvarjanje inovacij v dialoški praksi SDD.
• Poglabljanje spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase v kontekstu SDD.
• Znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa z udeleženci SD z družino
• Poglobljena znanja in spretnosti skupinskega dela v SDD.
• Poglobljeno znanje in sposobnost vodenja pogovora (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja, načrtovanja, preverjanja) v smeri želenih razpletov v kontekstu SDD.
• Poglobljena znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih rešitev v kontekstu SDD.
• Znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja pogovora v SDD.

• sinergetika socialnega dela z družino (SDD) – obnova za kontekst SDD;
• otrok v dialoški praksi SDD;
• soustvarjanje konteksta za uspešno dialoško prakso SDD;
• narativni dialoški pristopi k SDD

1. Anderson, H., & Gehart, D. (Eds.) (2007). Collaborative Therapy. Relationships and Conversations that make a Difference (1-19, 33-41, 43-59, 167-181). New York, London: Routledge.

2. Čačinovič Vogrinčič, G. (2006). Socialno delo z družino. Ljubljana: FSD.

3. Čačinovič Vogrinčič, G., & Šugman Bohinc, L. (2000). Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino. Socialno delo, 39(3), 175-189.

4. Madsen, W. C. (2007). Collaborative Therapy with Multi-Stressed Families (15-45, 87-124). New York, London: The Guilford Press.

5. Šugman Bohinc, L. (2000). Kibernetika spremembe in stabilnosti. Socialno delo 39, 2: 93-108.

6. Šugman Bohinc, L. (2005). Kibernetika psihoterapije – razvijanje učinkovite postmoderne dialoške prakse. V: Bohak, J., & Možina, M. (ur.). Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi (156-163). Zbornik prispevkov. Rogla. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo.

7. Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., & Škerjanc, J. (2007). Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (25-77). Zbirka Katalog socialnega dela. Ljubljana: FSD.

8a. Šugman Bohinc, L. (2011). Sinergetika soustvarjanja učenja in pomoči v šoli. V: L. Šugman Bohinc (ur.). Izvirni delovni projekt pomoči (36-79). Zbirka Učenci z učnimi težavami. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Ali

8b. Šugman Bohinc, L. (2013). Sinergetika učenja in pomoči v šoli. V: T. Kodele, N. Mešl (ur.). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. Priročnik za vrtce, šole in starše (98-135). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

9. Šugman Bohinc, L. (2016). Sinergetični sodelovalni model socialnega dela z družino v skupnosti v družbi. V: Kodele, T., & Mešl, N. (ur.). Družine s številnimi izzivi : soustvarjanje pomoči v skupnosti (113-134). Ljubljana: FSD.

10. White, M. (2007). Maps of Narrative Practice. New York, London: W. W. Norton & Company.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski študij.

Pisna projektna naloga in ustni zagovor 50,00 %
Ustni izpit 50,00 %
Demonstracija spretnosti pri seminarskih vajah (pogoj za pristop k izpitu)