Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt
Koda: J5-4587
Datum začetka: 01.10.2022
Datum konca: 30.09.2025
Financer: ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Sodelujoče organizacije:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: red. prof. dr. Vesna Leskošek
Sodelavke/ci:
FSD: izr. prof. dr. Jana Mali, as. dr. Ana Kralj, mag. Mirjam ten Veen (T)
MI: dr. Majda Hrženjak, znanstvena sodelavka
FDV: prof. dr. Alenka Švab, izr. prof. dr. Tanja Kamin, izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, doc. dr. Marjeta Mencin Čeplak, as. dr. Andreja Živoder, as. dr. Nina Perger, as. dr. Otto Gerdina, mag. Maja Jančič
INZ: prof. dr. Žarko Lazarević, dr. Dunja Dobaja znanstvena sodelavka
Ključne besede:
Revščina, stari ljudje, vsakdanje življenje, življenjski potek, spol, mikrostrukture, makrostrukture, socialna politika, socialna država, individualizem, neenakosti, biografska metoda, presečnost, trg dela, reproduktivno delo, vrsta gospodinjstva, etničnost, zdravje, kulturni vzorci
Povzetek:
V raziskavi se bomo ukvarjali z revščino starih ljudi, ki je v Sloveniji in v državah EU pereč problem, saj podatki kažejo, da revščina s starostjo narašča, kaže pa se tudi visok razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Glavni cilj raziskave je ugotoviti, kako ureditev slovenske socialne države skozi čas (od konca druge svetovne vojne) opredeljuje, standardizira in uveljavlja norme, ki vplivajo na življenja starih ljudi in kako to učinkuje na odločitve, ki jih sprejemajo skozi ves življenjski potek. Pomen raziskave je v konceptualizaciji revščine v starosti kot akumulaciji strukturnih neenakosti (npr. glede na izobrazbo, vrsto gospodinjstva, zdravje, zaposlitveno zgodovino, skrbstvene obveznosti, itd.). Pomembno je prepoznati, da stari ljudje niso enovita skupina, zato je potrebno upoštevati perspektivo presečnosti, da bi prepoznali posebni položaj tradicionalno deprivilegiranih skupin, kot so etnične manjšine, migranti, fizično ali intelektualno ovirani ljudje in druge skupine. Kompleksnost izvorov neenakosti, ki se manifestirajo v revščini, je med drugim tudi rezultat zgodovinskega razvoja in jih ne moremo razložiti zgolj v okviru trenutnih razmer, zato je pri preučevanju revščine pomembno raziskovanje življenjskega poteka. Vendar se ukrepi države, ki naslavljajo revščino, pogosto oblikujejo ne da bi upoštevali kompleksnosti problema, ki ga želijo urediti. Fenomen revščine starejših ljudi je zato potrebno preučevati z upoštevanjem vplivov na strukturni ravni, na ravni kulturnih vzorcev in na ravni javnih politik v daljšem časovnem obdobju. S proučevanjem procesov in dogodkov v življenju starih ljudi, ki so vplivali na njihov socialni položaj v starosti, bomo lahko izpostavili ključne dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju ukrepov, normativnih določb in politik zmanjšanja revščine.
Časovne dinamike sprememb v življenjskih potekih starih ljudi in ključne trenutke, ki povzročajo akumulacijo neenakosti v starosti, ni mogoče zaznati le z uporabo statističnih podatkov in kvantitativnih metod, s katerimi običajno merimo revščino. Za raziskovanje bomo uporabili mešane metode. Kvantitativni del raziskave se nanaša na analizo podatkov o revščini iz mednarodnih in slovenskih baz podatkov. Kvalitativni pa se nanaša na analizo socialnih in drugih politik, ki vplivajo na ali regulirajo revščino v starosti. Uporabili bomo metodološko triangulacijo za zbiranje podaktov. Glavna raziskovalna metoda bodo poglobljeni biografski intervjuji, ki se bodo osredotočali na pet področij:
- Zgodnje življenjsko obdobje in odraščanje, da bi ugotovili, kakšne spodbude in podpore so imeli stari ljudje glede želja, aspiracij in kariernih poti v odraslost in kakšen ovire in spodbude so v zgodnjem otroštvu doživljali ter kako je nanje vplivala spolno specifična socializacija;
- Izobraževanje. Zanimalo nas bo, kako so udeleženi izbirali izobrazbo, kakšen vpliv je na izbiro imelo njihovo okolje, ali so izobraževalno pot prekinili in kakšen vpliv je izobrazba imela za zaposlenost;
- Trg dela in zaposlenost. Tu bomo ugotavljali dinamiko zaposlenosti, vrste pogodbe, morebitne prekinitve delovne dobe, pogostost bolniških dopustov in ostale dejavnike, ki vplivajo na socialni status v starosti.
- Vrsta gospodinjstva in skrbstveno delo. Tu je vpliv spola najmočnejši, saj se zasebno reproduktivno delo v veliki meri razume kot žensko delo, zato predvidevamo, da je prevzemanje skrbstvenih obveznosti najmočnejši dejavnik neenakosti med spoloma v starosti.
- Vsakdanje življenje starih ljudi, ki živijo v revščini, pokaže na dimenzije revščine, saj se nanaša na manko materialne blaginje, ki se akumulira skozi ves življenjski potek in zagotavlja varnost v starosti. Študij vsakdanjega življenja tudi pokaže na načine ravnanja z revščino in na specifično organizacijo vsakdanjega življenja v revščini, ki je lahko pozitivna (pripomore k preživetju) ali negativna (slabša zdravje).
Rezultate bomo objavili v člankih in monografiji in jih predstavili na enodnevnem posvetu ob koncu projekta.
Drugo:
Faze projekta:
Me-sec | Dogodki /dejavnosti | Raziskovalne aktivnosti | Metode zbiranja podatkov | Rezultati |
1-3 | Uvodni sestanek (potem redne tematske delavnice mesečni sestanki) |
|
| Podroben konceptualni okvir in raziskovalni načrt |
1-6 | Umeščanje problema v kontekst EU in širše | Primerjalna analiza SI in EU in širše | Sekundarni podatki- Podatkovne baze | Poročilo o izsledkih analize |
7-15 | Zgodovinski pregled politik | Zbiranje podatkov od 2. sv. vojne dalje | Arhivski viri | Poročilo o izsledkih pregleda |
10-15 | Fokusne skupine s strokovno javnostjo (raziskovalci, oblikovalci politik, strokovna javnost) |
| Izdelava protokola in vprašalnika, vzorčenje, pilotno testiranje in izvedba | Protokol, transkripti, kodiranje in analiza fokusnih skupin |
10-23 | Kvalitativna raziskava | Biografski intervjuji in komplementarne metode | Izdelava vprašalnika za intervjuje in pilotno testiranje, vzorčenje, izvedba intervjujev | Vprašalnik, protokoli, transkripti |
23-27 | Obdelava podatkov | Analiza kvalitativnih podatkov | Kodiranje in analiza intervjujev | Članki, monografija |
27-28 | Načrtovanje diseminacije rezultatov ter načrt pisanja tekstov | Monografija, članki za objavo v domačih in tujih znanstvenih revijah, strokovna priporočila |
| Izdelan načrt diseminacije in objav |
30 | Enodnevni posvet z različnimi deležniki |
|
| Strokovna priporočila |
33 | Mednarodna konferenca |
|
| Knjiga abstraktov |
27-36 | Diseminacijske aktivnosti: udeležba na domačih in mednarodnih konferencah; objava znanstvenih člankov |
|
| Zaključno poročilo; oddani abstrakti, znanstveni članki, monografija |