Posvet "Vozi trezno"

Termini: 20.12.2007

Izvajalke in izvajalci: Vera Grebenc, Ines Kvaternik, Amra Šabić, Tadej Tibaut, Daša Gjerek

Opis:
Na Fakulteti za socialno delo smo v letu 2007 izvedli obširno raziskavo z naslovom "Varna vožnja: Obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu" katere naročnik je bila Mestna občina Ljubljana. Raziskava je bila kombinacija kvalitativne, kvantitativne in akcijske raziskovalne metodologije. V raziskavi smo identificirali tvegana vedenja in nevarne življenjske sloge mladih v povezavi s prometom. Za potrebe etnografskega zemljevida tveganih situacij smo izvajali intervjuje z mladimi v starostni skupini 16 do 26 let, izvedli pa smo tudi fokus skupine z uporabniki drog z društva Stigma, uporabniki društva Up in mladi s Produkcijske šole. V kvantitativnem delu raziskave pa je bilo zajetih devet ljubljanskih srednjih šol (1541 dijakov). Rezultate ugotovitev smo predstavili na enodnevnem posvetu, ki je potekal 20.12.2007 v prostorih Fakultete za socialno delo. Posvet, ki smo ga organizirali je bil namenjen tako predstavitvi aktualnih ugotovitev in projektov ("Varna vožnja!", "Drive clean") , kot opozoritvi širše javnosti na problematiko vožnje pod vplivom drog med mladimi, ter seznanjanje z našimi aktivnostmi na področju preventive.

KRATEK POVZETEK VSEBINE POSVETA

Uporaba drog, dovoljenih in nedovoljenih, je v mnogih evropskih državah eno od večjih tveganj, ki so jim izpostavljeni mladi ljudje. Mladi na splošno podcenjujejo tveganja, ki so povezana z drogami. Problem uporabe dovoljenih/nedovoljenih drog je še posebej izražen pri udeležbi mladih v prometu. Prav mladi so pogoste žrtve prometnih nesreč. Glede na policijske statistike opažamo, da število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi mladi in v katerih primerih je šlo tudi za uporabo dovoljenih/nedovoljenih drog, narašča.

Ugotovili smo, da večinoma dijaki zelo odgovorno ravnajo, ko so na cesti. Od vseh anketiranih dijakov, ki imajo izpit, jih nikoli ne vozi pod vplivom alkohola in/ali drog (44,3%). Iz odgovorov pa je razvidno, da jih je slaba polovica že imela vsaj po eno izkušnjo, ko so se udeležili prometa in bodisi sami vozili pod vplivom alkohola in/ali drog, bodisi so bili sopotniki osebi, ki je vozila pod vplivom alkohola/drog. Ugotovili smo tudi, da se tveganj dobro zavedajo, tako rezultati kažejo, da dijaki v večini primerov (54,2%), ko so v opitem in/ali omamljenem stanju, skrbijo in pazijo, da bodo varno prišli domov. Vendarle pa je vseeno previsok delež tistih, ki so premalo previdni, še bolj pa je zaskrbljujoče, da jih je kar 21,4% (31 anketiranih dijakov) že vozilo brez izpita in ob tem uživalo alkohol, 2,8% (4 anketirani dijaki) pa jih užival ob tem tudi droge.

Raziskava (kvantitativni del) je pokazala tudi, da se 9,1% anketiranih dijakov (od skupnega števila 1541) 20 ali več krat na mesec prometa udeleži pod vplivom alkohola ali/in drog. Najpogosteje se pod vplivom alkohola ali/in drog udeležujejo dijaki, ki imajo opravljen izpit H (7,8%) in B (8,8%) kategorije v starosti med 16 in 18 let, torej v času, ko običajno dijaki pridobivajo vozniški izpit B kategorije ali imajo že opravljen izpit H kategorije ter kot mladi vozniki. Slaba polovica (49,8%) anketiranih dijakov pa je tudi že imela izkušnje z alkoholom ali/in prepovedanimi drogami. V raziskavi se je pokazalo, da je odnos mladih do vožnje pod vplivom alkohola v večini odklonilen (76,7% anketiranih dijakov nikoli ne vozi pod vplivom alkohola ali/in drog), zaskrbljujoči pa so tisti, ki kljub omamljenosti vozijo. Teh je 35,1% (od vseh anketiranih dijakov, ki vozniško dovoljenje imajo), med njimi pa so tudi tisti, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja (9,4% anketiranih dijakov).

Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo med vsemi anketiranimi dijaki 213 (13,8%) dijakov že bilo udeleženih v prometni nesreči, ostali z nesrečami niso imeli izkušenj. Med tistimi dijaki, ki so doživeli prometno nesrečo jih je bilo največ takih, ki so bili trezni (8,0%), v alkoholiziranem stanju jih je bilo 4,6%. Pod vplivom drog ter alkohola in drog hkrati pa 0,6%. Na podlagi teh in še ostalih kvantitativnih podatkov ter skupaj z zemljevidom tveganih situacij smo oblikovali etnografski zemljevid situacij tveganja in načrt odzivov, utemeljen na pogostosti situacij (kvantitativni del) in vrstah tveganj (etnografski podatki - tvegane potovalne situacije, kvalitativni del). Te ugotovitve pa so izhodišče za oblikovanje odzivov, ki so usmerjeni na različne ravni preprečevanja in zmanjševanja škode. Tako gre na eni strani za preprečevaje dogodkov (da oseba, ki vozi ne pije oziroma oseba, ki pije, ne vozi) na drugi strani pa za iskanje povsem pragmatičnih odgovorov na situacije, kjer lahko pričakujemo, da bodo mladi vstopali v tveganja ravnanja. Z namenom preventive, preprečevanja dogodka, torej z namenom, da se tveganju povsem izognemo, želimo delovati preko avtošol in drugih prostorov, kjer se mladi zadržujejo (, "partiji", organizirane, zabave…), na ravni zmanjševanje škode, pa želimo usmeriti pozornost mladih udeležencev v prometu na natančnejšo oceno tveganj, predvsem da vnaprej pomislijo kakšne vrste posledic in škode se lahko pripetijo in v ta namen izdelajo svoj potovalni načrt, ki vključuje taktike zmanjševanja škode ("taktike zaščite", npr. dogovor o vožnji domov, neformalna vrstniška pomoč, pomoč staršev, organizirani prevozi, neuporaba alkohola/ drog, klic v sili…).

Fakulteta za socialno delo je v povezavi s tem vključena tudi v triletnem mednarodni projekt "Peer- Drive clean!"- Peer education- project for young drivers to prevent alcohol and drugs in connection with road use, v katerem sodelujemo z enajstimi različnimi evropskimi univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi organizacijami. Nosilec omenjenega akcijsko raziskovalnega projekta je Institut Mistel/ SPI Forschung iz Magdeburga, projekt financira Evropska komisija- področje javnega zdravja. S sodelovanjem v tem projektu smo na Fakulteti za socialno delo uspeli razvejati mrežo vrstniških delavnic v avtošolah na 11 avtošol, večinoma v Ljubljani, delavnice pa vrstniki izvajajo tudi že v Kočevju in Novi Gorici. Sodelovaje v mednarodnem projektu pa pomeni, da rezultate, ki jih pridobivamo na lokalni ravni ves čas primerjamo in reflektiramo z rezultati ostalih partnerjev in skupno razvijamo modele dobre prakse. Ker se bo ta projekt z letošnjim letom zaključil, naše dosedanje izkušnje pa kažejo na veliko povpraševanje po takšnih vsebinah s strani avtošol, program pa je dobro sprejet tudi pri udeležencih, želimo s tem programom nadaljevati začeto delo.

Trenutno je projekt vrstniškega svetovanja usmerjen predvsem v avtošole, torej v čas, ko posameznik prestopa v obdobje "motorizirane mobilnosti". V avtošolah, s katerimi sodelujemo, smo dogovorjeni, da delavnice potekajo v okviru obveznega dela predavanj o Cestno prometnih predpisih. Avtošole nam odstopijo od ena do dve uri predavanj, ki so rezervirane za temo vožnje in alkohola. Delavnice kandidatom omogočajo, da o delikatnih temah (posledic uporabe alkohola in prepovedanih drog v povezavi z vožnjo) govorijo z vrstniki, kar omogoča bolj sproščeno, zaupno diskusijo in več možnosti, da udeleženci res spregovorijo o svojih izkušnjah.

Namen omenjenih projektov je, na eni strani ocena stanja tveganega vedenja mladih ter informiranje širše javnosti, na drugi pa mlade ljudi, predvsem voznike začetnike spodbuditi k bolj varnim življenjskim slogom, pri čemer želimo izkoristiti njihove dosedanje izkušnje in spodbuditi medvrstniško učenje. Tako želimo preko vrstniškega svetovanja razviti dialog med kandidati avtošol in vrstniki, katerega glavni cilji so:
- seznaniti kandidate za vozniško dovoljenje o učinkih različnih drog (dovoljenih in nedovoljenih) na psihofizične sposobnosti posameznika, - spodbuditi odgovorno in varnejšo uporabo alkohola in drog,
- osveščati o zmotnosti mitov povezanih z uživanjem alkohola in drog ter
- iskati uporabne, smiselne taktike preprečevanja in zmanjševanja tveganj v prometu.

Na posvetu vas bomo seznanili z rezultati in ugotovitvami dosedanjega dela.

Program:
1. Pozdrav udeležencem posveta z uvodom.

2. Predstavitev kvantitativnih rezultatov raziskave, ki smo jih pridobili z raziskovanjem načinov udeležbe v prometu pod vplivom drog in alkohola med ljubljanskimi srednješolci (Amra Šabić).

3. Etnografski zemljevid tveganih prometnih situacij (Vera Grebenc, Daša Gjerek).

4. Strategije zmanjševanja in preprečevanja tveganih ravnanj mladih v prometu (Vera Grebenc, Ines Kvaternik).

5. Predstavitev akcijsko-raziskovalnega projekta:
a. "Drive clean!" - "Vozi trezno!": izvajanje delavnic vrstniških svetovalcev (Amra Šabić),
b. izkušnje vrstniških svetovalcev v ljubljanskih avtošolah (Tadej Tibaut).6.

Pogostitev

Z lepimi pozdravi,
Amra Šabić, univ.dipl.soc.del. koordinatorka projekta
as.dr.Vera Grebenc nosilka projekta

***