uvodnik teme odbori program lokacija informacije povezave arhiv
1. tema: Revščina in socialna izključenostA. Strukturne značilnosti revščine oziroma koncentracija revščine v posameznih skupinah prebivalstva
C. (So)odgovornost za povečanje/zmanjšanje revščine (na globalni, državni, lokalni ravni in na ravni posameznika)
D. Delovanje strokovnih služb in institucij, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem revščine in pomočjo pri premagovanju tega problema
B. Pluralizacija izvajalcev storitev in dostop do storitev
E. Primeri dobre prakse in vloga socialnega dela pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti na državni in lokalni ravni
2. tema: Dostop do javnih dobrin, storitev in pravic
C. Uporabniška perspektiva in dostop do storitev
B. Pluralizacija izvajalcev storitev in dostop do storitev
A. Razkorak med deklariranim in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic
D. Primeri dobre prakse odpravljanja ovir pri dostopu do javnih dobrin, storitev in pravic
3. tema: Koncept dostojnega dela v boju zoper revščino in socialno izključenost
B. Zaposleni revni (pojem, obseg, značilnosti, ukrepi): socialna izključenost in revščina zaposlenih
C. Fleksibilne oblike zaposlitve
F. Kakovost delovnega življenja
A. Delovna razmerja med socialno pravičnostjo in svobodno konkurenco
D. Diskriminacija na področju dela
E. Evropski socialni model
4. tema: Globalizacija možnosti in lokalizacija posledic
E. Prihodnost in dileme socialnega dela
A. Kazalci razvoja
D. Mi in oni: odnos do socialnih in etničnih manjših
C. Alternative obstoječim konceptom socialnih politik
B. Razmerje med globalizacijo in nacionalno državo
5. tema: Izhodišča in prakse socialnega dela pri povečevanju udeležbe revnih in socialno izključenih skupin
A. Ugotavljanje in zaznavanje procesov, ki onemogočajo ali ovirajo aktivno udeležbo
D. Spremembe v načinu izvajanja storitev in prakse socialnega dela, ki temeljijo na aktivni vključenosti
B. Omogočanje aktivne udeležbe ljudi na različnih ravneh
C. Načini spodbujanja aktivne udeležbe, ki jih je razvila paksa in teorija socialnega dela
E. Kako se spremembe odražajo v praksi socialnega dela
6. tema: Mednarodni simpozij (22. april)
A. Ukinjanje mej v socialnem delu: Mednarodni vidiki izobraževanja in raziskovanja v socialnem delu
-----------------------------------------------------------------------------------------
1. tema: Revščina in socialna izključenost
nosilki teme: Simona Ratajc, Simona Smolej
Čeprav podatki o neenakosti porazdelitve dohodka in splošni stopnji tveganja revščine za Slovenijo kažejo dokaj ugodno sliko, pa obstajajo določene skupine prebivalstva, v katerih se tveganje revščine koncentrira že vrsto let. Podatki za leto 2008, ko so se začeli kazati znaki globalne gospodarske krize, še niso na voljo, vendar pa glede na povečanje števila brezposelnih oseb, števila upravičencev do denarnih pomoči in pričevanja humanitarnih organizacij o večjih potrebah po pomoči, upravičeno predvidevamo, da se bo stopnja tveganja revščine zvišala, pod njenim pragom pa bo ostala tudi katera izmed družbenih skupin, ki so v preteklih letih vsaj zaradi pritoka socialnih transferjev ostale nad njim. Ob tem je zaznati revščino pri skupinah prebivalstva, ki so zaposleni, vendar prejemajo nizke dohodke ali pa so izpostavljeni veliki negotovosti v zvezi z zaposlitvijo in prejemanjem dohodka. V tem kontekstu ne gre zanemariti tudi noveliranja Zakona o socialnem varstvu in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je povzročilo spremembe v dostopnosti do denarnih nadomestil in pomoči. Ob tem so zlasti pomembne izkušnje in zaznavanje revščine s strani služb, ki so pooblaščena za izvajanje omenjene zakonodaje.
V sklopu sekcije 'Revščina in socialna izključenost' želimo v prvi vrsti aktualizirati in izpostaviti koncept revščine kot stanje pomanjkanja dohodkov oziroma materialnih resursov (pri tem se dotakniti tudi tematike izračunavanja in prikazovanja podatkov o stopnjah tveganja revščine). Kljub temu, da so temi socialne izključenosti bolj namenjene ostale štiri sekcije, pa se želimo osredotočiti tudi na ta koncept, in sicer v povezavi z revščino (so-odvisnost, medsebojno vplivanje, multipla deprivacija, itd.). Tema je razdeljena v 5 sklopov:A. Strukturne značilnosti revščine oziroma koncentracija revščine v posameznih skupinah prebivalstva: koncentracija revščine glede na sestavo gospodinjstva, starost, spol, status aktivnosti, izobrazbo, itd., materialna deprivacija, multipla deprivacija (nizek dohodek, deprivacija v življenjskem stilu in subjektivno občutenje revščine), kaj nam kažejo kazalniki relativne revščine in kaj podatki o 'nedenarni' revščini?C. (So)odgovornost za povečanje/zmanjšanje revščine (na globalni, državni, lokalni ravni in na ravni posameznika): vpletenost - vključenost v globalne tokove, pomen države, njenega sistema blaginje, regionalne in lokalne razvitosti, posameznikove družine, socialnega omrežja in lastne iznajdljivosti, javno in (ali) individualno prevzemanje tveganja, vloga in izkušnje uporabnikov pri predstavitvi revščine in vloga pri načrtovanju in nudenju pomoči, sodelovanju z institucijamD. Delovanje strokovnih služb in institucij, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem revščine in pomočjo pri premagovanju tega problema: občutljivost, senzibilnost za revščino, zaznavanje pomanjkanja in stiske na vseh nivojih družbe, pristopi k uspešnemu in učinkovitemu zaznavanju in zmanjševanju revščine, kako izboljšati dostop do ustreznih informacij, dobrin, storitev in virov pomoči?B. Vpliv zakonodajnih sprememb na povečanje/zmanjšanje revščine in dostopa do pravic: vpliv sprememb Zakona o socialnem varstvu, Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, predvidene spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.E. Primeri dobre prakse in vloga socialnega dela pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti na državni in lokalni ravni: predstavitev primerov dobre prakse pri reševanju revščine, individualnih primerov načrtovanja in pomoči pri reševanju revščine, vključenost mreže in tudi ovire pri načrtovanju in kvalitetnem izvajanju pomoči.
na vrh
------------------------------------------
2. tema: Dostop do javnih dobrin, storitev in pravic
nosilka teme: Liljana Rihter
Na deklarativni ravni Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948 v 1. členu zagotavlja vsem enake pravice in enako dostojanstvo. V Evropski socialni listini so posebej zagotovljene in natančneje določene socialne in ekonomske pravice, ki jih lahko združimo v naslednje glavne sklope: pravica do stanovanja (zagotovljena namestitev), pravica do zdravja (učinkovita struktura storitev zdravstvene oskrbe, zagotovljeno zdravo in varno delovno okolje) pravica do izobraževanja (brezplačno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje), pravica do dela (doseganje in ohranjanje čim višje ravni zaposlovanja, pravica do organiziranja), pravica do nediskriminacije (prepovedana diskriminacija pri dostopu do pravic, ki jih listina zagotavlja) ter pravica do zaščite pred revščino in socialno izključenostjo. Na ravni Evropske Unije je v zadnjih letih velik poudarek na modernizaciji socialnih storitev splošnega pomena, ki naj bi bile organizirane na tak način, da bo vsakemu posamezniku zagotovljen dostop do storitev, ki jih potrebuje, da lahko polno sodeluje v družbenem življenju. Te storitve naj bi pokrivale raznolike potrebe ljudi, zato morajo zagotavljati osebni pristop, morajo biti blizu posameznikom tudi v geografskem smislu, enako dostopne ne glede na ekonomski položaj posameznika ter omogočati avtonomijo izvajalcem storitev, da se lahko hitro odzovejo na nove socialne potrebe.
Ne glede na to, da so pravice ter dostop do storitev in dobrin zagotovljene na deklarativni ravni, se v praksi pojavljajo številne ovire na različnih ravneh, ki omejujejo ali preprečujejo dostop do storitev in dobrin. Že na ravni statističnih podatkov za Slovenijo, ki jih povzema UMAR v Socialnih razgledih za leto 2008, je opaziti trende, ki kažejo, da se lahko dostop do določenih dobrin in storitev še poslabša (npr. zdravstvo, dolgotrajna oskrba za starejše). Že sedaj pa je veliko ovir (finančne, krajevne) pri dostopu do vrtcev in zagotavljanju stanovanj. Še posebej pa moramo biti pozorni na ranljive skupine, ki jih običajno statistike ne zajamejo, vendar prav zaradi njihovega položaja v družbi obstaja velika verjetnost, da je dostop do pravic, dobrin in storitev zaradi kombinacije večjega števila razlogov v teh skupinah še bolj oviran. Zato želimo s prispevki v spodaj navedenih tematskih sklopih spodbuditi razmišljanje in konceptualizirati obstoječe stanje ter opozoriti na eni strani na ovire in na drugi strani na primere dobrih praks, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k oženju razkoraka med deklarativno ravnijo in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic:C. Uporabniška perspektiva in dostop do storitev (kako dostop do storitev ocenjujejo uporabniki, v kolikšni meri se upoštevajo njihovi predlogi; kako (hitro) se na (nove) probleme in potrebe uporabnikov odzovejo izvajalci storitev, zakonodajalec; kako lahko upoštevanje uporabniške perspektive izboljša dostop do storitev).B. Pluralizacija izvajalcev storitev in dostop do storitev (vpliv pluralizacije izvajalcev storitev na dostop do storitev, ocena prednosti in pomanjkljivosti pluralizacije izvajalcev storitev z vidika dostopa do storitev; izzivi za prihodnost).A. Razkorak med deklariranim in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic (konceptualizacija vzrokov in/ali ovir, ki omejujejo ali preprečujejo dostop do javnih dobrin storitev in pravic, npr. privatizacija, liberalizacija, gospodarska kriza, fizične ovire, geografske ovire, socialne ovire…; ocena razkoraka med deklariranim in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic na različnih področji; vloga različnih akterjev pri zmanjševanju razkoraka).D. Primeri dobre prakse odpravljanja ovir pri dostopu do javnih dobrin, storitev in pravic (predstavitve programov, ukrepov, aktivnosti/akcij, ki jih izvajajo različni izvajalci ali uporabniki, in so prispevali k odpravi ovir pri dostopu do javnih dobrin, storitev in pravic).
na vrh
------------------------------------------
3. tema: Koncept dostojnega dela v boju zoper revščino in socialno izključenost
Nosilki in nosilec teme: Barbara Kresal, Danica Hrovatič, Goran Lukić
Zaposlitev in delo naj bi predstavljala najbolj učinkovit način izstopa iz revščine in socialne izključenosti. Vendar nam pojav zaposlenih revnih v današnjem času kaže tudi drugačno sliko. Fleksibilizacija zaposlitev povzroča nove oblike stisk, izključenosti in revščine, ki do sedaj niso bile znane. Diskriminacija pri dostopu do zaposlitve in dela, tekom zaposlitve in pri prenehanju zaposlitve v manj ugoden položaj na trgu dela postavlja prav šibkejše, bolj ranljive skupine ljudi in posameznike, pri čemer so še posebne pozornosti potrebne žrtve večkratne diskriminacije. Pomen delavske zaščite, varnosti pri delu in kvalitetnega delovnega okolja postajajo redke dobrine. Brezposelnost je za mnoge nujni sestavni del njihovega delovnega življenja. Na drugi strani pa je za mnoge zaposlene delo vedno bolj intenzivno, z dolgim in pogosto tudi neugodnim delovnim časom, ki izčrpuje, otežuje usklajevanje delovnega in družinskega/zasebnega življenja, povzroča stres, izgorelost. Pojavljajo se nove oblike nasilja, kot je mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu. Kje in kakšna je v vsem tem vloga socialnega dela? Kakšne so možnosti zaposlovanja socialnih delavk in delavcev?Kako s promocijo in dejansko uveljavitvijo koncepta dostojnega dela premostiti razkorak med zahtevo po socialno pravičnem in vključujočem trgu dela ter obstoječimi neugodnimi trendi v naši realnosti? Tematski sklopi:B. Zaposleni revni (pojem, obseg, značilnosti, ukrepi): socialna izključenost in revščina zaposlenih (pojavne oblike socialnega izključevanja zaposlenih, težave zaposlovanja v nevladnem sektorju, avtonomija socialnega dela v sistemih; koncepti vrednotenja dela; minimalno plačilo za delo in prag revščine, drugi razlogi za revščino med zaposlenimi, ravnanja in ukrepi).C. Fleksibilne oblike zaposlitve (zaposlitev za določen čas, krajši delovni čas, agencijski delavci, delo na domu, študentsko delo, pogodbeno delo, delo na črno, itd.).F. Kakovost delovnega življenja (usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti; dostojen delovni čas; dostojno plačilo; dostojni pogoji dela; brezposelnost; nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu, stres, izgorevanje, varnost in zdravje pri delu, participacija delavcev, socialni dialog; itd.).A. Delovna razmerja med socialno pravičnostjo in svobodno konkurenco (dostojno delo: definicija, vsebina, mednarodni standardi; socialni dumping; družbena odgovornost podjetij; itd.).D. Diskriminacija na področju dela (diskriminacija ter načelo enakih možnosti in enakega obravnavanja, večkratna diskriminacija, pozitivni ukrepi, sodno varstvo in druge oblike varstva; protidiskriminacijske kampanje, itd.).D. Evropski socialni model (prožna varnost ali varna prožnost; migracije; politike zaposlovanja; prost pretok storitev in kapitala proti prostemu pretoku ljudi; socialni dialog; itd.).
na vrh
------------------------------------------
4. tema: Globalizacija možnosti in lokalizacija posledic
Nosilke teme: Vesna Leskošek, Tanja Rener, Ana Kralj, Jelka Zorn
Globalizacija možnosti in lokalizacija posledic sta paradigmatska obrata sodobnega sveta, ki utrjujeta svetovna razmerja moči in nemoči. Socialno delo v teh pogojih doživlja resne izzive in se hkrati razvija hitreje kot kdajkoli prej. Produkcija teorije in orodij za praktično delovanje je raznolika in išče različne načine za soočanje s sodobnim svetom. Soočamo se s pojavi managerializma, upravljalske miselnosti (governmentality), hitrih, v rešitev usmerjenih tehnik, liberalnih zahtev po zmanjševanju vloge države in povečanju kompetenc zasebnikom, segmentaciji in deprofesionalizaciji področja socialnega varstva in po drugi strani krepitve tistih teorij in praks, ki zagovarjajo močno socialno državo. Izpostavili bomo mehanizme, ki krepijo strukturno izključenost, ki se kaže v dveh glavnih oblikah: 1) kot negativna diskriminacija, ki krši pravne norme in zakonodajo in 2) kot izključenost temelječa na zakonih, ki so že sami po sebi restriktivni, diskriminatorni, izključujoči. Kako zagotoviti ljudem – katerih bivanje v državi je kriminalizirano – pravico do zdravstva, šolstva, dela, socialnih storitev? Ali v njih sploh prepoznamo potencialne uporabnike socialnih storitev? Kako staršema istega spola zagotoviti enakopravno obravnavo v primerjavi z raznospolnimi družinami? Kakšne socialne storitve potrebujejo hendikepirani starši? Kako teoretsko in praktično socialno delo zastaviti tako, da bodo izhodišče pravice in dejanske potrebe ljudi, namesto varovanja meja države blaginje? Rečeno še drugače: kako uporabljati etični kodeks, strokovna načela in delovati v korist uporabnika/uporabnice/skupine uporabnikov, kadar se socialni delavec in delavka znajdeta v situaciji omejeni z zunanjimi pravili, ki onemogočajo uporabniško perspektivo in teptajo dostojanstvo in avtonomijo uporabnikov? Kateri teoretski koncepti in praktična orodja so na razpolago?
Pojavljajo se nove rešitve, kot so univerzalni temeljni dohodek, ki je deležen velike pozornosti. E. Prihodnost in dileme socialnega dela: možnosti, tveganja, priložnosti Socialne delavke in delavce ter učitelje in učiteljice socialnega dela spodbujamo k predstavitvi dobrih praks in njihovi kritični refleksiji. Katere so tiste storitve, metode dela, projekti, ki so v lokalno skupnost prinesli pozitivne učinke večanja socialne vključenosti in zmanjševanja revščine?A. Kazalci razvoja: odnos med ekonomijo in socialo, kazalci družbenih neenakosti, razmerje med ekonomskimi in socialnimi kazalci, opredelitev družbenega razvoja.D. Mi in oni: odnos do socialnih in etničnih manjših: Kako v socialnem delu misliti in ukrepati ob pojavih strukturne izključenosti na podlagi etnične pripadnosti (Romi), osebnega pravnega statusa (ljudje brez papirjev, izbrisani, tuji delavci, iskalci zatočišča), oviranosti, ne-dominantnih družinskih oblik, brezdomstva in ostalih izključenih skupin?C. Alternative obstoječim konceptom socialnih politik: Kriza svetovne-ekonomije je priložnost za tematizacijo novih pristopov v socialnih politikah, morda celo novih modelov socialnih politik, kot je npr. uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), Tobinov davek, kooperative, solidarnostne in neblagovne menjave dobrin in storitev, alternativni načini skupnostnega življenja (npr."svobodna ozemlja"), itd. Razprava bo dala priložnost, da se "divja misel" brez vnaprejšnjih omejitev sprehodi po področjih socialne politike in socialnega dela.B. Razmerje med globalizacijo in nacionalno državo: V globalizirajočem se svetu pomen in moč nacionalnih držav ne izginjata, prav nasprotno. Kar izginja, je dimenzija države kot prostora politične mediacije in javne, deliberativne demokracije, medtem ko narašča njena represivna dimenzija. Ta se izraža predvsem kot krepitev nadzorovanja, notranjega nad prebivalstvom in zunanjega nad mejami. Postavljajo se vprašanja: se nacionalna država krepi tako, da podpira globalizacijske procese? Ali se pomen nacionalne države v globalizacijskih procesih zmanjšuje ali morda celo povečuje? So njene kompetence zaradi nadnacionalnih povezav (EU) na področju socialnih politik šibkejše ali močnejše?
na vrh
------------------------------------------
5. tema: Izhodišča in prakse socialnega dela pri povečevanju udeležbe revnih in socialno izključenih skupin
Nosilka in nosilca: Mojca Urek, Peter Stefanoski, Boris Kosec
Revščina in socialna izključenost sta tesno povezani z manjšimi možnostmi udeležbe in vpliva ljudi v državi, civilni družbi, socialnih omrežjih idr. Brezdomci, stari, mladi, samski, enostarševske družine, hendikepirani, etnične manjšine in ostali doživljajo različne ovire, ki so sistemske in strukturne ali pa nastajajo kot posledice diskriminacij, zaradi česar so pogosto izolirani, osamljeni, marginalizirani, tudi preganjani in kriminalizirani. Pomanjkanje udeležbe vodi v pomanjkanje in ogroženost, ki se sčasoma interpretirajo kot kulturne ali celo osebne značilnosti skupine, zaradi katerih je udeležba še dodatno otežena, č ene že onemogočena. Udeležba je temeljno etično in metodično izhodišče socialnega dela na več ravneh, tako v smislu spreminjanja strukturnih pogojev, ki onemogočajo udeležbo, omogočanja pogojev in odstranjevanje ovir za udeležbo na osebni ravni, metod dela, kot so krepitev moči, zagovorništvo in druge, kot tudi na ravni razmerij med strokovnjaki in uporabniki in zagotavljanja udeležbe in soustvarjanja v strokovnem delu. Udeležba je prej vprašanje aktivnega vpliva na lastno življenje in vprašanje procesov, ki imajo učinke na življenje posameznika. V manjši meri je vprašanje izbire med različnimi izvajalci storitev. Tematski sklopi:A. Ugotavljanje in zaznavanje procesov, ki onemogočajo ali ovirajo aktivno udeležbo: Katere so tiste ovire, ki sistemsko onemogočajo vključevanje: na ravni vsakdanjega življenja, na ravni institucij, v socialnem delu, v samem sistemu socialnega varstva in politik na sploh. Kako zaznavati in ugotavljati ovire pri aktivni udeležbi, kako lahko socialne delavke in delavci vplivajo na politike, ki omogočajo ali ovirajo udeležbo, predvsem izhajajoč iz izkušenj in spoznaj v delu z ljudmi na margini (za različne skupine kot so revni, brezdomci, ljudje s težavami v duševnem zdravju, hendikepirani, tisti, ki doživljajo nasilje, otroci, mladi brezposelni….)?D. Spremembe v načinu izvajanja storitev in prakse socialnega dela, ki temeljijo na aktivni vključenosti: Ali deinstitucionalizacija učinkuje na večjo udeležbo ali jo ovira? Ali spremenjeni načini financiranja (npr. individualizirano financiranje) vplivajo samo na večjo izbiro ali tudi na večji vpliv in kakšne spremembe sproža v socialni državi? Uvajanje paketov storitev poveča kakovost dela ali ne? Kako kontrolirati spremembe tako, da je mogoče njihovo konsistentno načrtovanje in izvajanje? So metode evalvacije edini odgovori ali je potrebno uvajati še druge načine kontrole procesov? Kako odprti trg storitev uravnavati tako, da bo odgovarjal na dejanske potrebe?B. Omogočanje aktivne udeležbe ljudi na različnih ravneh: Kako aktivno delovati pri reševanju lastnih težav in problemov. Kako vplivati na tiste procese, ki učinkujejo na življenje ljudi, kako spodbujati možnost za aktivno državljanstvo?C. Načini spodbujanja aktivne udeležbe, ki je razvila paksa in teorija socialnega dela: Načini vključevanja na ravni individualnega, skupinskega in skupnostnega dela (projekti, programi, metode, tehnike, treningi…). Kako razumeti in pretvarjati koncepte socialnega dela kot so moč, krepitev moči, ustvarjanje delovnega odnosa, zagovorništvo. Kako aktivneje vplivati na politike, ki bodo omogočale vključevanje in aktivno državljanstvo?E. Kako se spremembe odražajo v praksi socialnega dela: Ali je spremembe mogoče uveljaviti in uporabljati v institucijah, organizacijah, kjer so socialne delavke zaposlene? Kako bi morali delovati javne službe in nevladne ter zasebne organizacije, da bi bilo mogoče delati po sodobnih načelih, ki vključujejo uporabnike tako, da spodbujajo njihovo aktivnost in njihovo moč?
na vrh
------------------------------------------
6. tema: Mednarodni simpozij (22. april)
Nosilki: Darja Zaviršek, Vesna Leskošek
The symposium will be held on 22nd April in Brdo pri Kranju, Slovenia as part of the 4th Congress of Social Work. Working language is English.
The aim of the symposium is to explore, how international educational and research projects in social work contribute to a:
- promotion of social justice, equality and solidarity;
- promotion of human rights;
- inclusiveness and equal opportunities;
- anti-discrimination, intersectionality, diversity;
- crossing borders between “us” and “them”;
- promotion of IASSW global standards in education and ethics of social work;
- strengthening the existent networks and regional association with the emphasis on the Eastern European sub-regional Association of the Schools of Social Work (EEsrASSW).
Theories are developed in accordance with the capacity of science to respond to social changes and to reflect on them, analyse them and identify new paradigm shifts. Social work is no different in this respect, except for the fact that, in many countries, it is not recognised as an academic discipline, even though the theoretical contributions to this field originating from these countries are no less rich or extensive. The difficulties encountered by social work on its way to the academisation point to the durable and closely guarded borders between ‘us’ and ‘them’, which remain an emphatic feature of the world even in the era of much-lauded and promoted globalisation. The more we hear about the free movement of goods, people, services and money, the more the world becomes characterised by closed borders and new walls. For some, the world is becoming globalised, while for others it is becoming inaccessible. Accordingly, the issue of borders has become one of the central themes within the field of social work. An important question is how social work, as an academic discipline and a profession, is responding to social changes and the increased social inequalities. Equally important are the effects of the emerging new world order and the numerous new challenges it presents to social work in areas that traditionally were not within its domain.
The currant internationalism is therefore getting new meanings and new dimensions. For a long time, the imagined borders of Europe were clear and unambiguous encompassing the area from the Atlantic Ocean to the iron curtain. Today, Europe has been extended to the countries of the European Union. Although the iron curtain came down towards the end of the 1980s, the border persists, but being called with another name. The border between capitalism and socialism was replaced by the border between western and eastern Europe. Nor did the accession of 10 new member states to the European Union in 2004 significantly change the situation. This division can still be found in many texts. It alerts us to the fact that Europe's borders are just as firm as they were two decades ago. While western Europe is believed to be a plural space, eastern Europe is seen as a uniform space lacking diversity. Internationalism frequently stops at the borders of Europe, and the same holds true for proverbially open and cosmopolitan science.
This can also be translated into the social work as a scientific discipline. There is not a lot of opportunity for most of the non-American and non-European scientist to be heard and their work to be known by their colleagues in the privileged parts of the world. Looking at the bibliographies, list of contributors and other indicators of who is who in the social work we can notice just few authors from the rest than the west. Claiming that we also have to conclude that the power balance is changing in resent years and social work theory is becoming much more inclusive although not entirely. Although social work is proverbially open, inclusive and participative, many scholars have still today denied access to the international arena.
Papers can be submitted on-line:
http://www.fsd.si/congress/registration_with_contribution/
The deadline for submission is 28th February 2010.
na vrh